Ministrstvo ni odpravilo vseh napak

Murska Sobota – Računsko sodišče v porevizijskem poročilu o nesmotrnostih pri načrtovanju in gradnji pomurskega vodovoda ugotavlja, da je okoljsko ministrstvo v odzivnem poročilu predstavilo le delno zadovoljive ukrepe za odpravo nesmotrnosti, s čimer je kršilo obveznosti dobrega poslovanja.

Računsko sodišče je julija lani v revizijskem mnenju ministrstvu za okolje in prostor ter pomurskim občinam očitalo, da niso učinkovito vodili procesa priprave investicije preskrbe s pitno vodo, da niso bili učinkoviti glede določitve sistemov in upravljavcev za projekte preskrbe s pitno vodo in da občine niso bile učinkovite pri obvladovanju finančnih vplivov projekta preskrbe s pitno vodo na občine in občane. Sodišče je zato od ministrstva zahtevalo odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi, ki pa jih zdaj ocenjuje kot le delno zadovoljive.

MOP v nasprotju s samim seboj

Revizorji računskega sodišča so kot eno večjih nesmotrnosti ministrstva lani ocenili drobljenje pomurskega vodovodnega sistema na tri podsisteme A, B in C. To je bilo za nameček v nasprotju s programskimi usmeritvami ministrstva, po katerih je bila ciljna velikost posameznih vodovodnih sistemov v Sloveniji preskrba z vodo za okrog 50.000 prebivalcev. Poleg tega je odločitev za tri samostojne podsisteme ministrstvo sprejelo brez morebitne analize, ki bi utemeljila takšno razdeljenost oziroma ki bi primerjala prednosti in slabosti enega samega sistema ali treh podsistemov.

Kljub temu MOP niti v odzivnem poročilu ni zapisal, ali in kako bo v prihodnje opredelil velikost vodovodnih sistemov glede na število odjemalcev, ampak je le napovedalo spremembe zakona o varstvu okolja in spremembe uredbe o preskrbi s pitno vodo in o metodologiji za oblikovanje cen.

Druga nesmotrnost, nejasno razmejene pristojnosti pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo med ministrstvom in občinami, je pripomogla k precejšnjim zamudam pri načrtovanju in gradnji pomurskega vodovoda, saj je ministrstvo načrtovalsko vlogo v skladu s pravili kohezijske politike prepuščalo občinam, čeprav bi po mnenju revizorjev moralo samo poskrbeti za skupno, enotno in učinkovito načrtovanje takšnega regijskega projekta.

Krivo tudi za zaplete z enotno ceno

Še največ zapletov med občinami je v zadnjem času povzročila tretja ministrstvu očitana nesmotrnost, da se občine v okviru podsistemov niso vnaprej, še pred potrditvijo projektov, dogovorile o oblikovanju cen, oziroma to, da ministrstvo ni določilo načina porabe oziroma delitve prihodkov v primeru določitve enotne cene.

Prav enotna cena, ki jo je na koncu zahtevalo ministrstvo, občine pa se o njej niso mogle zediniti, je razlog za velike zamude in za grožnje ministrstva občinam, da bodo morale vračati evropski denar, če se ne dogovorijo. Toda revizorji so v svojem poročilu zapisali, da bi občine lahko določale cene vsaka posebej, kar so kljub pritiskom ministrstva tudi storile.

Po besedah direktorja javnega podjetja Vodovod sistem B Danijela Kalamarja so namreč vse občine tega sistema razen občine Grad, ki še ni dobila povrnjenega denarja, ki ga je založila za projekte, sprejele ločene elaborate ter svoje cene omrežnine in vodarine, tako da sistem B že deluje in uporabniki vodarino in omrežnino po novih, vendar ne enotnih cenah plačujejo skupnemu upravljavcu.

MOP pa je v tem primeru v odzivnem poročilu kot popravljalni ukrep napovedalo morebitne spremembe uredbe o metodologiji oblikovanja cen komunalnih storitev do konca leta.