Tiskane izdaje
Podčetrtek – Državna sekretarka ministrstva za finance Marija Janc predsedstvu Skupnosti občin Slovenije (SOS) včeraj v Podčetrtku ni mogla povedati, ali bo finančno ministrstvo privolilo v pol evra povprečnine na prebivalca več. Gre za zgolj milijon evrov na državni ravni. Predstavniki občin so pojasnili, da tudi če bo ministrstvo v to privolilo, to še zdaleč ne bo dovolj.
Odločitev o pol evra višji povprečnini, ki bi potem znašala 533,50 evra na prebivalca, bi ministrstvo za finance moralo sporočiti do konca tega tedna, kot so se dogovorili s predstavniki občin na zadnjih pogajanjih. Toda župani so bili na včerajšnjem srečanju razočarani, Jančeva pa je tudi pojasnila, da njihovega dnevnega reda ni imela in da je bila povabljena, da bi se pogovarjali o spremembah zakona o javnih financah. So pa z ministrstva pozno popoldne sporočili, da odločitev o spornega pol evra še ni sprejeta – bila naj bi v začetku prihodnjega tedna.
Razlike med pogajalci znašajo nekaj milijonov
Skupnost občin Slovenije je že od začetka pogajanj o povprečnini za letos zahtevala 536 evrov. Ministrstvo je sprva ponudilo 522, nato pa ponudbo dvignilo na 530 evrov. Po dogovoru vlade s sindikati javnega sektorja, s katerim se bodo občinam zvišali stroški dela, je ministrstvo za finance svoj zadnji predlog povprečnine dvignilo na 533 evrov, Združenje občin Slovenije (ZOS) je nato predlagalo 533,50 evra, in kot opozarja Jančeva, nobeden od takrat navzočih, tudi predstavnikov SOS, ni rekel, da to ne bi bilo sprejemljivo. SOS vztraja pri 536 evrih. Izračuni SOS in ministrstva glede povišanih stroškov dela zaradi dogovora s sindikati se namreč razlikujejo za nekaj evrov pri povprečnini oziroma nekaj milijonih v občinskih proračunih.
Krivo fiskalno pravilo
Župan Sevnice Srečko Ocvirk je pozval župane, da dogovora o povprečnini ne podpišejo: »Kanalizacije morajo biti zgrajene do leta 2023. Če ne bodo, bomo plačevali kazni. To je samo ena od stvari. Zato ne smemo podpisati dogovora, saj bi morala biti povprečnina 130 evrov višja glede na izračune.« Podobno je dejal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar: »Pri nas ponujeni denar ne bo zadostoval za zakonsko določene naloge in res je bistven primanjkljaj 130 evrov. Nujno se moramo dogovoriti, da v prihodnjih treh ali petih letih občine pridemo na normalno financiranje.«
Jančeva je župane hitro postavila na realna tla in jih podučila: »Sto trideset evrov višje povprečnine ne moremo dati zaradi krize in spremembe 148. člena ustave, v katerem smo se zavezali, da bomo do leta 2020 porabili toliko, kot ustvarimo; 130 evrov za občine v tem času ni!« Sto trideset evrov povprečnine bi pomenilo okoli 260 milijonov evrov v državnem proračunu.
Župani državni sekretarki niso ostali dolžni. »Vse, kar ste povedali, drži. In je držalo tudi, ko ste popustili zdravnikom in sindikatom. Ampak občinam nimate kaj popuščati, z nami bi se morali pogovarjati in se ne izgovarjati na fiskalno pravilo,« je bil oster polzelski župan Jože Kužnik. Na navedbe Jančeve, da so imele občine konec lanskega leta 30 milijonov evrov presežka, pa je odgovoril velenjski župan in predsednik SOS Bojan Kontič: »Pa razdelite 30 milijonov med 212 občin! Trideset milijonov je komaj tretjina denarja, ki ga občine potrebujejo januarja. Če tega denarja decembra ne bi bilo, tudi januarskih plač ne bi bilo.«
Nove fronte
Glede povprečnin bi veliko lahko rešila novela zakona o financiranju občin, ki je še v javni razpravi. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar je včeraj pojasnil, da se bodo odslej upoštevale tudi makroekonomske razmere v državi. Dejansko so to počeli že zdaj, in da so imeli prav, je potrdilo tudi ustavno sodišče, je poudaril. Občine so namreč na ustavnem sodišču boj izgubile, še vedno čakajo na razplet tožbe glede povprečnine na ljubljanskem sodišču.
V noveli zakona, na katero stavijo na ministrstvu za javno upravo, je za občine premalo sistemskih rešitev. Še več, po mnenju županov bo nova formula za izračun povprečnine občine le sprla, kot je pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec: »Zaradi prenizke povprečnine ima Maribor 32 milijonov evrov manj, po noveli zakona bi dobili dodatnih 800.000 evrov, ki pri tako velikem minusu skoraj nič ne pomenijo. Če želimo urediti financiranje občin, moramo ugotoviti, da se je od leta 2011 število nalog povečalo, povprečnine pa so se znižale. Ni rešitev, da se bo nekomu vzelo in drugemu dalo.«
