Ministrstvo ustavlja poplavne ukrepe

Celje, Ljubljana – Ob koncu januarja se je ustavilo 8 gradbišč v porečju Savinje, kjer Nivo Eko izvaja 45,5 milijona evrov vredne protipoplavne ukrepe. Navodilo o ustavitvi je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki ima odobrenih 38,2 milijona kohezijskih sredstev, ki jih izdatneje še niti ni začelo črpati.


Dela na prvi etapi povečanja poplavne varnosti v porečju Savinje na območju občin Luče, Celje, Vojnik in Laško je MKO predlani oddalo družbi Nivo Eko. S tem so bila zaključena desetletje dolga prizadevanja Mestne občine Celje (MOC), med katerimi je občina prevzela tudi pripravo projektov. Predlani je Nivo Eko odprl prva gradbišča. Končal je prestavitev zavoja Savinje pod Laškim, povišal brežino med celjskim Bregom in Tremarjemi in na Ložnici, zgradil most na Ostrožnem in reguliral Podsevčnico na Lopati pri Celju. Toda 21 mesecev po začetku del zamude na drugih deloviščih znašajo do 8 mesecev. Čeprav je rok za dokončanje del julij 2014, je povrhu 30. januarja MKO še ustavilo dela na 8 gradbiščih.

Tri dni prej je MKO družbi Inženir Projekt Nova Gorica, ki izvaja nadzor, naročilo, naj Nivo Eko ustavi dela povsod, kjer ni gradbenih dovoljenj. Na MKO so pojasnili, da so ustavili gradbišča ob Sušnici, Črni Mlaki, Podsevčnici, Voglajni, v Tomažu in ob Vzhodni Ložnici.

»Na MKO prav dobro vedo, da se ponekod dela intervento. Obenem že od decembra zadržujejo pogodbe za odkup zemljišč in odlagajo pridobitev gradbenih dovoljenj,« je kritičen Roman Kramer, ki je do lanske razrešitve za MOC koordiniral protipoplavne aktivnosti v Celju.

Kramer opozarja, da je dokončanje del ogroženo. Na MKO priznavajo, da so končani le 4 objekti, dela izvajajo na 11, na 16 pa se niso niti začela. Težave so z odkupi zemljišč, projektiranjem in pridobivanjem gradbenih dovoljenje. Kramer pravi, da so sprva delali razmeroma hitro, saj so uporabili možnost interventnih del, za kar je mogoče gradbena dovoljenja pridobiti kasneje in da je prav v minulih dneh bil zaradi nevarnosti poplav razglašen oranžni alarm, zato bi lahko dela nadaljevali brez gradbenih dovoljenj.

Opozoriti kaže še na en zaplet. Direktor družbe Nivo Danilo Senič je 30. januarja za krovno družbo skupine Nivo v večinski lasti družine Senič sodišču predlagal uvedbo prisilne poravnave. Nivo Eko, ki ga vodi Klemen Senič, se je ob pridobitvi javnega naročila skliceval prav na reference in zmogljivosti družbe Nivo. Na MKO o tem pravijo: »V primeru, da prisilna poravnava družbe Nivo ne bo uspešna, je odločitev o nadaljevanju del stvar stečajnega upravitelja in družbe Nivo Eko, ali bo le-ta izvajanje del nadaljevala z družbo Nivo v stečaju ali pa bo zagotovila izvajaje del z drugimi kapacitetami. Morebitni stečaj družbe Nivo ne bi smel ogroziti izpolnitve pogodbe med MKO in Nivo Eko.«

Nivo Eko torej z deli zamuja, zamujajo tudi plačila, ministrstvo pa se muči z investicijo iz kohezijskih sredstev, ki jo očitno dojema bolj kot občinski in ne svoj projekt. Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje pa ne bo učinkovit, če ne bodo izvedeni vsi predvideni ukrepi. Da lahko povečevanje poplavne varnosti poseljenih območij na Celjskem propade pa kaže tudi počasnost pri izdelavi projektov za drugo etapo protipoplavnih ukrepov na Savinji v finančni perspektivi 2014-20. MKO se je obvezalo, da bo ukrepe druge etape začelo izvajati še pred zaključkom prve. Na MKO pravijo, da so programski dokumenti v pripravi. Toda celovita študija koncepta Savinje bi morali biti po odločbi o dodelitvi evropskih sredstev končana že lani julija.