Ministrstvo za delo poziva domove k odgovornemu oblikovanju cen
Splošni dogovor: Za zdravstveno nego v domovih za starejše letos 104,4 milijona evrov
Odpri galerijo
Stanovalci iz lastnega žepa plačajo 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, le 30 odstotkov primakne zdravstvena zavarovalnica. Foto Oste Bakal
Ljubljana – Po izredni januarski podražitvi se bodo oskrbnine v domovih za starejše ob rednem marčevskem usklajevanju po nekaterih podatkih podražile predvidoma za 1,8 odstotka. Na ministrstvu za delo podatkov o cenah, ki bodo veljale od prvega marca, še nimajo; trenutno namreč potekajo seje svetov zavodov, na katerih bodo potrjene predlagane spremembe, obvestila pa bodo ministrstvu posredovali v začetku marca.
Na ministrstvu pravijo, da tudi še nimajo podatkov o vnovičnih marčevskih podražitvah dodatnih storitev, ki so že v začetku leta med stanovalci in svojci dvignile veliko prahu. Povedali so še, da so pozvali vse izvajalce k odgovornemu pristopu pri določitvi cene. Pri tem naj upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za lani, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letos in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta že uskladili cene storitev, je tudi pozvalo, da k »dodatni spremembi cen pristopijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov storitve, oziroma ustrezno uskladijo tiste elemente cene, ki v začetku leta niso bili predmet usklajevanja«.
Cene dodatnih storitev v domovih za starejše niso regulirane, zato jih zaračunavajo zelo različno. Na vprašanje, ali bodo domovom dali jasnejša in bolj enotna navodila v zvezi s tem, ali pa bo to še vedno ostalo prepuščeno vsakemu posebej, so na ministrstvu odgovorili, da so ceniki dodatnih storitev v domeni posameznih domov: »Dodaten obseg oskrbe določi organ upravljanja izvajalca, ministrstvo pa k cenam dodatnih storitev ne izdaja soglasja. Na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev mora izvajalec črtati dodatno storitev s cenika in uporabniku povrniti neupravičeno zaračunane storitve, če ministrstvo ugotovi, da kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev.«
Pred šestimi dnevi je vlada sprejela sklep o spornih vprašanjih in s tem tudi splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, v katerem je za izvajanje zdravstvene nege v domovih za starejše načrtovanih 104,451 milijona evrov. To pomeni za 7,6 milijona evrov oziroma 7,8 odstotka več kot lani, je povedal vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Damjan Kos. Na tej podlagi mora vseh osem partnerjev v zdravstvu v naslednjih dneh pripraviti čistopis dogovora, ki bo podrobneje opredelil tudi oblikovanje in financiranje programov za zdravstveno dejavnost socialnovarstvenih zavodov ter podrobnejši načrt storitev zdravstvene nege po posameznih izvajalcih, upoštevajoč število varovancev in zahtevnost nege. Kos je še pojasnil, da se bo povečala povprečna cena zdravstvene nege, po novem bo 16,91 evra na dan; lani je znašala 15,25, pri čemer je bila najnižja cena 12,79, najvišja pa 17,14 evra.
V skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so vnovič opozorili, da bo splošni dogovor sicer pokril dvige plač zdravstvenega kadra, ki so bili dogovorjeni s sindikati v lanskem letu, še naprej pa ostaja nepokrit dvig plač, ki ga je vlada Mira Cerarja izpogajala s sindikati v letu 2017; ta dvig je stroške dela v zdravstveni negi povečal za približno 8 odstotkov oziroma za 8 do 10 milijonov evrov, pojasnjuje sekretar SSZS Jaka Bizjak. Pravi, da največje breme vseh dogovorjenih dvigov plač nosijo stanovalci in njihovi svojci, saj iz lastnega žepa plačajo tudi največji delež, približno 70 odstotkov stroškov bivanja v domu. Le okoli 30 odstotkov stroškov plača zdravstvena zavarovalnica, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo, če želimo biti socialna država.
Na ZZZS pa, nasprotno, menijo, da je zavarovalnica vse pogodbene obveznosti do domov za starejše za leto 2017 poravnala, kar pomeni, da je plačala opravljene storitve zdravstvene nege po dogovorjeni ceni, zato o »zaostanku« ne morejo govoriti. Ob tem so opozorili na ugotovitve ministrstva za zdravje, ki je v sklopu prenove sistema financiranja socialnih zavodov v mandatu prejšnje vlade pregledalo poslovanje nekaterih domov in ugotovilo, da ti v neupravičeno velikem obsegu stroške socialne oskrbe prevalijo na stroške zdravstvene nege. To pomeni, da so medicinske sestre preobremenjene s storitvami socialne oskrbe (pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ...) oziroma da so stroški zdravstvenega dela neupravičeno visoki, stroški socialne oskrbe pa neupravičeno majhni.
Jaka Bizjak pri tem ugotavlja, da bi bil potreben še vsaj od 8- do 10-odstoten dvig cen, da bi bila zdravstvena nega v domovih pokrita. Meni, da je že skrajni čas za razpravo tudi o tem, koliko stanovalcev je v domu iz razlogov, zaradi katerih bi morala bivanje v celoti plačati zdravstvena blagajna, na primer zaradi rehabilitacije po zlomih velikih kosti, po kapeh in tudi za paliativo.
Na ministrstvu pravijo, da tudi še nimajo podatkov o vnovičnih marčevskih podražitvah dodatnih storitev, ki so že v začetku leta med stanovalci in svojci dvignile veliko prahu. Povedali so še, da so pozvali vse izvajalce k odgovornemu pristopu pri določitvi cene. Pri tem naj upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za lani, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letos in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta že uskladili cene storitev, je tudi pozvalo, da k »dodatni spremembi cen pristopijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov storitve, oziroma ustrezno uskladijo tiste elemente cene, ki v začetku leta niso bili predmet usklajevanja«.
Podatkov o cenah oskrbnin, ki bodo veljale od marca, na ministrstvu še nimajo.
Povišala se bo povprečna cena zdravstvene nege, po novem bo 16,91 evra na dan.
Povišala se bo povprečna cena zdravstvene nege, po novem bo 16,91 evra na dan.
Ministrstvo: Ceniki dodatnih storitev so v domeni domov
Cene dodatnih storitev v domovih za starejše niso regulirane, zato jih zaračunavajo zelo različno. Na vprašanje, ali bodo domovom dali jasnejša in bolj enotna navodila v zvezi s tem, ali pa bo to še vedno ostalo prepuščeno vsakemu posebej, so na ministrstvu odgovorili, da so ceniki dodatnih storitev v domeni posameznih domov: »Dodaten obseg oskrbe določi organ upravljanja izvajalca, ministrstvo pa k cenam dodatnih storitev ne izdaja soglasja. Na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev mora izvajalec črtati dodatno storitev s cenika in uporabniku povrniti neupravičeno zaračunane storitve, če ministrstvo ugotovi, da kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev.«
Peticija v Domu Petra Uzarja v Tržiču
Stanovalci Doma Petra Uzarja s prvopodpisanim Dragom Isteničem v recepciji doma podpisujejo peticijo, ki je objavljena tudi na facebooku. Ministrstvo za delo pozivajo, naj kot ustanovitelj domov za starejše ravna bolj odgovorno in takoj prevzame konkretne ukrepe na področju oskrbe in nege. Pozivajo tudi h kritju višjih stroškov dela, ki jih morajo kriti stanovalci, aktivnostim na področju dolgotrajne oskrbe, ki bi morale biti skupne z ministrstvom za zdravje, ter k skrbi za ohranitev javne mreže v socialni oskrbi in negi starejših. »Na stara leta si zaslužimo dostojanstvo!« so zapisali.
Stanovalci Doma Petra Uzarja s prvopodpisanim Dragom Isteničem v recepciji doma podpisujejo peticijo, ki je objavljena tudi na facebooku. Ministrstvo za delo pozivajo, naj kot ustanovitelj domov za starejše ravna bolj odgovorno in takoj prevzame konkretne ukrepe na področju oskrbe in nege. Pozivajo tudi h kritju višjih stroškov dela, ki jih morajo kriti stanovalci, aktivnostim na področju dolgotrajne oskrbe, ki bi morale biti skupne z ministrstvom za zdravje, ter k skrbi za ohranitev javne mreže v socialni oskrbi in negi starejših. »Na stara leta si zaslužimo dostojanstvo!« so zapisali.
Kaj prinaša letošnji splošni dogovor
Pred šestimi dnevi je vlada sprejela sklep o spornih vprašanjih in s tem tudi splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, v katerem je za izvajanje zdravstvene nege v domovih za starejše načrtovanih 104,451 milijona evrov. To pomeni za 7,6 milijona evrov oziroma 7,8 odstotka več kot lani, je povedal vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Damjan Kos. Na tej podlagi mora vseh osem partnerjev v zdravstvu v naslednjih dneh pripraviti čistopis dogovora, ki bo podrobneje opredelil tudi oblikovanje in financiranje programov za zdravstveno dejavnost socialnovarstvenih zavodov ter podrobnejši načrt storitev zdravstvene nege po posameznih izvajalcih, upoštevajoč število varovancev in zahtevnost nege. Kos je še pojasnil, da se bo povečala povprečna cena zdravstvene nege, po novem bo 16,91 evra na dan; lani je znašala 15,25, pri čemer je bila najnižja cena 12,79, najvišja pa 17,14 evra.
SSZS: Dvig plač iz leta 2017 ostaja nepokrit
Ministrstvo za delo: »Na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev mora izvajalec črtati dodatno storitev s cenika in uporabniku povrniti neupravičeno zaračunane storitve, če ministrstvo ugotovi, da kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev.«
V skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so vnovič opozorili, da bo splošni dogovor sicer pokril dvige plač zdravstvenega kadra, ki so bili dogovorjeni s sindikati v lanskem letu, še naprej pa ostaja nepokrit dvig plač, ki ga je vlada Mira Cerarja izpogajala s sindikati v letu 2017; ta dvig je stroške dela v zdravstveni negi povečal za približno 8 odstotkov oziroma za 8 do 10 milijonov evrov, pojasnjuje sekretar SSZS Jaka Bizjak. Pravi, da največje breme vseh dogovorjenih dvigov plač nosijo stanovalci in njihovi svojci, saj iz lastnega žepa plačajo tudi največji delež, približno 70 odstotkov stroškov bivanja v domu. Le okoli 30 odstotkov stroškov plača zdravstvena zavarovalnica, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo, če želimo biti socialna država.
Na ZZZS so prepričani, da so svoje obveznosti poravnali
Na ZZZS pa, nasprotno, menijo, da je zavarovalnica vse pogodbene obveznosti do domov za starejše za leto 2017 poravnala, kar pomeni, da je plačala opravljene storitve zdravstvene nege po dogovorjeni ceni, zato o »zaostanku« ne morejo govoriti. Ob tem so opozorili na ugotovitve ministrstva za zdravje, ki je v sklopu prenove sistema financiranja socialnih zavodov v mandatu prejšnje vlade pregledalo poslovanje nekaterih domov in ugotovilo, da ti v neupravičeno velikem obsegu stroške socialne oskrbe prevalijo na stroške zdravstvene nege. To pomeni, da so medicinske sestre preobremenjene s storitvami socialne oskrbe (pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ...) oziroma da so stroški zdravstvenega dela neupravičeno visoki, stroški socialne oskrbe pa neupravičeno majhni.
Jaka Bizjak pri tem ugotavlja, da bi bil potreben še vsaj od 8- do 10-odstoten dvig cen, da bi bila zdravstvena nega v domovih pokrita. Meni, da je že skrajni čas za razpravo tudi o tem, koliko stanovalcev je v domu iz razlogov, zaradi katerih bi morala bivanje v celoti plačati zdravstvena blagajna, na primer zaradi rehabilitacije po zlomih velikih kosti, po kapeh in tudi za paliativo.
