Odhod fantomske direktorice

Ministrstvo za zdravje je zamolčalo odhod direktorice Inštituta za otroške srčne bolezni. Aleksandro Stjepanović Vračar je že nasledil Branko Dobnikar.
Objavljeno
16. junij 2018 08.00
Posodobljeno
20. junij 2018 12.18
Ministrstvu za zdravje tudi skrivalnice okoli izbire vodilnih kadrov ne pomagajo, da bi na ključne položaje postavilo učinkovite ljudi. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Aleksandra Stjepanović Vračar je letos ustanovljeni Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) vodila le tri mesece. Obupala je že maja. Vrača se v klinični center, njeno mesto je zasedel Branko Dobnikar, nekdanji generalni sekretar zdravniške zbornice.

Odkar je Stjepanović Vračarjeva vodila inštitut, nikoli ni stopila pred kamere. Novinarska vprašanja o delu inštituta je preusmerjala na stike z javnostmi pri ministrstvu za zdravje. Njena fotografija ni bila javno dostopna, njen telefon je v zadnjem obdobju zvonil v prazno, njena soba v četrtem nadstropju pediatrične klinike pa je samevala. Njena mesečna neto plača je znašala okoli 2200 evrov. Vzroki za njen odhod niso znani, že nekaj časa je menda bila bolniško odsotna.
 

Sprenevedanje na ministrstvu


Oglasila se nam je šele po posredovanju njenega moža. Privolila je, da pisno odgovori na nekaj vprašanj, a le pod budnim očesom ministrstva za zdravje. Tam so do zadnjega skrivali, da odhaja.

Na Delu smo jih 12. junija vprašali, ali bo Stjepanović Vračarjeva tudi po 1. juliju, ko se ji bo iztekla šestmesečna pogodba za v. d. direktorice NIOS, vodila inštitut? Na ministrstvu so dan pozneje odgovorili, da jo je vlada s sklepom imenovala za vršilko dolžnosti, in sicer najdlje do 14. julija 2018. Čeprav so vedeli, da je odstopno izjavo podala 31. maja, tega niso zapisali.
S to informacijo očitno niso želeli dodatno vznemirjati javnosti – bili smo namreč tik pred volitvami, ljudje pa so bili zaradi kritičnih razmer v otroškem kardiokirurškem programu že tako besni na ministrico iz vrst SMC, Milojko Kolar Celarc

Že konec maja je Aleksandra Stjepanović Vračar, v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), odstopila, a so na ministrstvu za zdravje to zamolčali. O njenem odhodu so javnost obvestili šele, ko smo jih o njenem mandatu spraševali drugič.

  • Člani sveta zavoda so se 12. junija seznanili z odstopom direktorice.
  • Na Delova vprašanja istega dne so odgovorili, da bo njen mandat trajal najdlje do 14. julija.
  • V. d. direktorice je odstop podala že konec maja.


Pri odgovorih na vprašanja, poslana 12. junija, odstopa direktorice niso omenili. Navedli so, da bo njen mandat trajal najdlje do 14. julija 2018, in dodali, da je svet zavoda NIOSB sprejel tudi sklep o začetku postopka imenovanja direktorja. Tega, da so se člani sveta 12. junija seznanili z odstopom direktorice, ki ga je podala že konec maja, niso zapisali.

Ko smo jih 14. junija vprašali, kdaj je odstopila, so v poznih popoldanskih urah poslali obvestilo za javnost, da je »svet NIOSB na današnji dopisni seji za novega v. d. direktorja NIOSB imenoval Branka Dobnikarja. Dobnikar bo to funkcijo opravljal do imenovanja direktorja.« Po pojasnilih ministrstva so se namreč šele na dopisni seji seznanili z dokončno izjavo Stjepanović Vračarjeve z dne 13. junija o tem, do kdaj bo še opravljala naloge v. d. direktorja, in sprejeli sklep o njeni razrešitvi s 15. junijem.

Funkcijo v. d. direktorice NIOSB končujem v dogovoru s svetom zavoda s 15. junijem. V tem času sem z vso skrbnostjo in predanostjo opravljala in še vedno opravljam vsa dejanja in druge naloge za zagotovitev vseh razmer za začetek opravljanja dejavnosti zavoda. Povabilo za prevzem funkcije mi je omogočilo,
da se osebno udejstvujem in pomagam pri projektu reševanja tako problematičnega področja, kot je otroška srčna kirurgija.

Aleksandra Stjepanović Vračar


Od medicinske sestre do svetovalke


Če strnemo, je zdaj dokončno jasno, da je Stjepanović Vračarjeva preteklost, ki je inštitut od 5. marca do konca maja stala dobrih 18.000 evrov. Ko ji je bila zaupana zelo odgovorna in zahtevna naloga – na noge postaviti nov inštitut za zdravljenje otroških srčnih bolezni – je številni naši sogovorniki v kliničnem centru niso poznali, pa čeprav je bila svetovalka generalnega direktorja. To je postala v času, ko je ustanovo vodil Simon Vrhunec. Ta se spominja, da so mu jo priporočili na zbornici zdravstvene nege. Kdo natančno, ne ve. Vračarjeva je bila medicinska sestra na anesteziologiji, kasneje pa je doktorirala iz ekonomije. Zato so mu jo tudi predlagali, ko je iskal sodelavca, ki bi opravljal analize delovišč. Z njenim delom je bil zadovoljen: »Izkazala se je pri določanju kadrovskih standardov za zdravnike in zdravstveno nego.«


Z dosežki, a brez fotografij


Na ministrstvu so jo k sodelovanju na položaju v. d. direktorja NIOSB povabili na podlagi njenega predhodnega sodelovanja v organih ministrstva, v zdravstvenem svetu in strateškem svetu za področje zdravstvene in babiške nege ter delovanja v vlogi svetovalke generalnega direktorja UKC Ljubljana. Kljub naštetim izkušnjam novi nalogi ni bila kos, saj je predčasno zapustila položaj. Zakaj je obupala, ni znano. Na naša vprašanja je, čeprav je njeno direktorovanje končano, odgovorilo kar ministrstvo in dodalo njeno kratko izjavo. Fotografije Stjepanović Vračarjeve nam niso posredovali, češ da z njo trenutno ne razpolagajo.
Našli smo jo v internem glasilu UKC Ljubljana iz leta 2013 (stran 30).

image
Aleksandra Stjepanović Vračar. FOTO: Interno Glasilo UKC Ljubljana


V času mandata Stjepanović Vračarjeve je bil NIOSB vpisan v sodni register, sprejet je bil poslovnik o delu sveta zavoda ter statut. Pripravljeni so bili: zasnova organizacije in infrastrukture novega zavoda, prostorski načrti z ocenami investicij za ureditev prostorov in instalacij, evidenca opreme, ki je predvidena za prenos z UKCL na NIOSB, in opreme, ki jo je treba še dodatno kupiti. Poleg odprtja UJP-računa in vzpostavitve plačilnega prometa so bili vzpostavljeni temelji za računovodstvo in plačilni promet ter DDV-obračun novega zavoda. Pripravljen je bil tudi podrobnejši delovni program NIOSB, na podlagi katerega potekajo dogovori z ZZZS za pogodbeno razmerje in financiranje dejavnosti. Svetu zavoda je bil v pregled in potrditev predložen tudi akt o sistemizaciji delovnih mest in akt o notranji organizaciji inštituta. Pogovori s kadri oziroma strokovnjaki, ki bi lahko delovali v NIOSB, so potekali ves čas.

Na ministrstvu poudarjajo, da je Stjepanović Vračarjeva opravila poglavitne naloge, ki so opredeljene za v. d. direktorja NIOSB v začetnem obdobju po sklepu o imenovanju.


Nova metla


Njeno poslanstvo bo zdaj nadaljeval pravnik Branko Dobnikar. Delal je na ZZZS in zdravniški zbornici, danes ima s. p. za zdravstveno svetovanje. Nekdanja predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec z njegovim delom na zbornici ni bila zadovoljna, zato je ogorčena, da so ga izbrali za vodenje NIOSB: »Mogoče v trenutni situaciji te pozicije ni želelo sprejeti prav veliko ljudi. Je pa odlično plačana za nekoga, ki ima nekakšen svetovalni s. p. Med zdravništvom je veljal za nesposobnega povzpetnika, ki deluje s pozicije moči, ne znanja. Primer Nekrep se nikoli ne bi tako zapletal, če bi kompetentno svetoval za upravno/pravni del postopka.«

Dobnikar njenih navedb ni želel komentirati in jih, kot pravi, ne bo komentiral niti v prihodnje. Tudi on nas je, podobno kot nekdanja vedejevka, po druge odgovore preusmeril na ministrstvo. A se nam ni zdelo smiselno, da bi na Štefanovo pošiljali vprašanja o tem, zakaj se je odločil prevzeti vodilni položaj na inštitutu in kdo ga je povabil.