Evropa dveh hitrosti osamosvajanja: najdlje doma mladi Hrvati, najhitreje odidejo Finci

Najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat razkrivajo, da se mladi v Evropski uniji v povprečju od staršev odselijo pri starosti 26,2 leta.

A slika Evrope je razdeljena na dva dela: medtem ko se mladi na severu osamosvajajo zgodaj in se soočajo z visokimi stroški bivanja, pa v južnih in vzhodnih državah, vključno s Slovenijo, ostajajo doma dlje.

Glavni razlog za to je denar, saj, kot kažejo podatki, jim to omogoča bistveno manjšo finančno obremenitev v primerjavi z vrstniki v bogatejših državah.

Po podatkih, ki jih je nedavno objavil Eurostat, se je povprečna starost mladih v EU, ko zapustijo primarni dom, leta 2024 rahlo znižala, na 26,2 leta.

Kljub temu ostajajo velike razlike med državami članicami, ki kažejo na globoke socialne, ekonomske in kulturne razlike med severom ter jugom in vzhodom celine.

Slika Evrope je razdeljena na dva dela: mladi na severu se osamosvajajo zgodaj, medtem ko v južnih in vzhodnih državah ostajajo doma dlje. FOTO: Golden Hind/Shutterstock

Evropa dveh hitrosti osamosvajanja

Na eni strani so države, kjer mladi v svet odraslosti vstopajo najkasneje. Kot navaja portal Euronews, na vrhu lestvice kraljuje Hrvaška, kjer mladi v povprečju ostanejo doma do 31,3 leta.

Sledijo ji Slovaška (30,9), Grčija (30,7), Italija (30,1) in Španija (30,0), kar potrjuje trend poznega osamosvajanja v Sredozemlju in delu vzhodne Evrope.

Popolno nasprotje je sever Evrope. Najhitreje se od doma odselijo mladi na Finskem, kjer je povprečna starost 21,4 leta, tesno pa sledita Danska (21,7) in Švedska (21,9). V teh državah je zgodnja samostojnost del družbene norme, a ima tudi svojo ceno.

V severnoevropskih državah je zgodnja samostojnost del družbene norme, a ima svojo ceno. FOTO: Moriesarch/Shutterstock

Slovenija: med udobjem doma in finančno realnostjo

Slovenija se s povprečno starostjo odselitve 28,9 leta uvršča v skupino držav, kjer mladi pri starših ostajajo dlje, kar pa se, kot kažejo podatki, neposredno odraža v njihovi bistveno manjši finančni obremenjenosti.

Podatki Eurostata o preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški Slovenijo namreč postavljajo v sam vrh držav, ki so do mladih v tem pogledu najbolj prijazne.

Višje nadomestilo za brezposelnost od januarja

Lani je le tri odstotke mladih v Sloveniji živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške porabila 40 odstotkov ali več svojega razpoložljivega dohodka. S tem se Slovenija uvršča na sam rep lestvice, takoj za Ciprom (2,8 odstotka) in Hrvaško (2,1 odstotka).

Glavni razlog za daljše bivanje doma je denar, saj mladim to omogoča manjšo finančno obremenitev. FOTO: Elutas/ Shutterstock

Ta podatek je v ostrem nasprotju z razmerami v državah, kjer se mladi sicer hitreje osamosvojijo, a se posledično soočajo z bistveno večjimi finančnimi pritiski; na Danskem je, denimo, preobremenjenih kar 28,9 odstotka mladih.

Posebnost je Grčija, kjer kljub pozni osamosvojitvi kar 30,3 odstotka mladih živi pod hudim bremenom stanovanjskih stroškov.

Analiza podatkov tako razkriva jasno korelacijo med daljšim bivanjem pri starših in manjšo finančno stisko.

Tudi bivalno okolje vpliva na delovno učinkovitost

Poznejše osamosvajanje v Sloveniji zato ni nujno zgolj kulturni pojav, temveč se kaže predvsem kot racionalna ekonomska strategija v času vsesplošne stanovanjske krize in naraščajočih življenjskih stroškov.

Stanovanjska kriza kot grožnja demokraciji

Problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj, ki ga mnogi imenujejo kar »kriza najemnin«, je postal ena osrednjih skrbi mladih Evropejcev.

Thomas Kattnig, soporočevalec evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja, je po poročanju Euronewsa na nedavnem zasedanju poudaril, da »stanovanjska kriza sega v samo središče družbe in lahko povzroči veliko škodo demokraciji«.

Zato pozivajo evropsko komisijo k razvoju akcijskega načrta, ki bi zagotovil, da bi cenovno dostopna stanovanja postala formalno zapisana pravica v primarni zakonodaji EU.

Podatki Eurostata Slovenijo postavljajo v sam vrh držav, ki so do mladih glede stanovanjskih stroškov najbolj prijazne. FOTO: Franck Legros/Shutterstock

Dodaten problem, s katerim se spoprijemajo mladi, je prenaseljenost. Po podatkih Eurostata je lani več kot četrtina mladih v EU živela v prenaseljenih gospodinjstvih.

Najslabše razmere so v Romuniji, kjer v takšnih razmerah živi kar 58,3 odstotka mladih, ter v Latviji in Bolgariji, kjer je ta delež prav tako presegel polovico.

V primerjavi s tem je slika v Sloveniji bistveno boljša; v prezasedenih gospodinjstvih živi 15,4 odstotka mladih, starih od 15 do 29 let, kar Slovenijo uvršča na sedmo mesto med državami z najmanjšo stopnjo prezasedenosti v Evropi.