Mladi v zdravstveni negi množično razmišljajo o odhodu iz poklica

Prvi rezultati nacionalnega raziskovalnega projekta Mladi v zdravstveni negi kažejo na resne izzive pri ohranjanju mladih v zdravstveni negi. Dobrih 35 odstotkov mladih, zaposlenih v zdravstveni negi, namerava v roku enega leta zamenjati delodajalca, kar 24,9 odstotka pa jih razmišlja o odhodu iz poklica, so sporočili iz Fakultete za zdravstvo Angele Boškin.

V raziskavi je sodelovalo 727 zaposlenih v zdravstveni negi (tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester), starih do 35 let, iz različnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov. Povprečna starost sodelujočih je bila 29 let, povprečna delovna doba pa skoraj sedem let.

Na področju zdravstva smo pustili, da gre voz po svoje

Vodja raziskovalnega projekta Brigita Skela Savič je pojasnila, da rezultati raziskave kažejo, da mladi iz zdravstvene nege ne odhajajo zaradi poklica samega, temveč zaradi pogojev, v katerih delajo.

Najpomembnejši so: obvladljive delovne obremenitve, kakovostno vodenje, možnost usklajevanja poklica in zasebnega življenja ter jasne priložnosti za strokovni in karierni razvoj. Zagotoviti je treba okolje, v katerem bodo želeli ostati in razvijati svojo poklicno pot.

28,5 odstotka vprašanih svoje delovne obremenitve ocenjuje kot normalne, medtem ko jih skoraj tri četrtine ocenjuje kot nadpovprečne, ki trajajo od več kot treh mesecev in tudi več kot eno leto. V povprečju opravijo skoraj 20 nadur mesečno, polovica jih opravlja dela triizmensko, 36 odstotkov pa dvoizmensko.

Dejavniki

Skrb vzbuja poseganje dela v prosti čas zaposlenih. Skoraj četrtina anketirancev je poročala, da jih je vodja klical med dopustom, skoraj tri četrtine pa prejema klice zaradi usklajevanja urnika tudi na dneve, ko niso v službi.

Stopnja izgorelosti med mladimi zaposlenosti je visoka. Več kot 70 odstotkov jih kaže zmerne ali visoke znake izgorelosti, pri več kot četrtini pa je stopnja visoka ali zelo visoka. 78 odstotkov vprašanih dela na želenem delovnem mestu, poklic v zdravstveni negi pa bi ponovno izbralo 53,5 odstotka.

Plača ni več dovolj. Zdravje zaposlenih postaja nova poslovna valuta

Mladi, ki poročajo o večjem zadovoljstvu s poklicem, so delodajalcu in poklicu bolj pripadni in se redkeje odločijo za odhod. Pomemben zaščitni dejavnik predstavljajo tudi zadovoljstvo s poklicnim statusom in možnosti kariernega razvoja.

Plača je statistično značilen dejavnik, vendar ni najpomembnejši. Bistveno večji vpliv ima organizacija dela, saj vsaka dodatna delovna nedelja na mesec poveča verjetnost odhoda za 49 odstotkov, slaba ocena vodenja pa za približno 20 odstotkov.

Raziskovalni projekt Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v Sloveniji izvaja Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.