Mladi za enotno zgornje Posočje, župani ne

Morebitno združevanje občin zaradi varčevanja med prebivalci zgornjega Posočja zbuja toplo-mlačen odziv.

Objavljeno
14. junij 2013 17.34
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

Morebitno združevanje občin zaradi varčevanja med prebivalci zgornjega Posočja zbuja toplo-mlačen odziv, med lokalnimi politiki pa predvsem hladnega. Nekdanja tolminska občina je bila svoj čas največja v Sloveniji in druga po velikosti v Jugoslaviji. Od razpada na tri dele mineva osmo leto, a so občine ohranile vrsto skupnih služb, število občinskih uslužbencev pa je skupaj z upravno enoto podobno kot v nekdaj veliki občini.

Takratna lokalna skupnost se je razprostirala na 939 kvadratnih kilometrov velike območju današnje Upravne enote Tolmin, z dobrih 20 prebivalci na kvadratni kilometer pa je bila najredkeje naseljena v Sloveniji. Po referendumu leta 1994 so nastale tri občine, četudi na Bovškem večina prebivalcev ni bila za odcepitev, medtem ko so na Kobariškem hoteli na svoje. Odločitve vsaj lokalni politiki danes ne obžalujejo. »V 18 letih je bovška občina zase naredila več, kot bi skupna tolminska v 100 letih,« je razvoj dogodkov po svoje povzel aktualni bovški župan Siniša Germovšek.

Tri zgornjeposoške občine so danes lokalni upravni aparat z 51 zaposlenimi, s še 30 delovnimi mesti na tolminski UE pa ostaja številka zaposlenih skoraj enaka kot pred drobljenjem občin. Vendar je nekdanja občina skrbela še za davčno in geodetsko službo ter obrambo. Z združitvijo občin bi bilo število zaposlenih manjše, so si enotni sogovorniki, toda ne občutno. »Močno dvomim, da bi lahko govorili o velikem varčevanju glede na obseg dela, ki ga morajo občine opravljati. Ljudi bi namreč morali tudi prezaposliti. Prihranek bi se pokazal na dolgi rok, vprašanje pa, kako velik bi bil,« meni nekdanji bovški župan in v tem sklicu parlamenta edini zgornjeposoški poslanec Danijel Krivec. Ob združitvi bi se zmanjšalo skupno število občinskih svetnikov, ki jih je zdaj 50, in članov občinskih odborov.

Občine s skupnimi službami

Tri občine so obdržale nekatere skupne službe. Komunala Tolmin skrbi za komunalno službo, območje ima en zdravstveni dom (z več postajami) in eno knjižnico (z več enotami) ter medobčinsko inšpekcijsko službo, ki se ji je pridružila še občina Kanal ob Soči. Zgornje Posočje ima skupno območno obrtno zbornico, rdeči križ in tudi območno zvezo borcev. Zgornjesoška dolina ima dve lokalni turistični organizaciji, za kateri je podana sveža pobuda za združitev. »Za nas bi bilo bolje, če bi bila občina ena. Zdaj pripravljamo cene za tri občine, obiskujemo tri občinske svete in tri občinske odbore, izračun cen pripravljamo trikrat in spremljamo tri proračune. Ekonomsko bi bilo za nas ceneje delati z eno občino, čeprav bi bilo kakšno delovno mesto v režiji po združitvi morebiti odveč,« pravi direktor komunale Berti Rutar.


Združevanje treh občin se zdi marsikomu smiselna že zaradi zaokrožene geografske celote doline Soče, čeprav po površini precej izstopajo v primerjavi z občinami na vzhodu države (pogoja najmanj 5000 prebivalcev v Bovcu in Kobaridu ne izpolnjujejo). Tolminska in bovška občina sta namreč tretja in četrta po velikosti v Sloveniji, zato Krivec meni, da bi morala država v varčevalnem zanosu najprej pogledati drugam. V Tolminu so z obstoječim stanjem zadovoljni. »Posoške občine so v primerjavi z drugimi zaokrožene in smiselne celote. Skupna bi najbrž rešila nekaj težav, ki jih povzročajo predvsem meje v glavah. Bi pa gotovo prinesla tudi številne nove. Smiselna bi taka združitev postala, če bi združena občina imela na voljo več investicijskega potenciala kot posamezne občine skupaj,« pravi tolminski župan Uroš Brežan.


Strašenje občanov pred združitvijo
Bežno preverjanje javnega mnenja na socialnih omrežjih je pokazalo, da predvsem mlajši občani ne bi imeli zadržkov do združitve ali pa jo celo odkrito podpirajo. Eno od težav, ki bržkone povzroča največ osebnih frustracij nasprotnikov združevanja - kako bi se občina imenovala -, bi rešili s poimenovanjem Posoška občina. Toda odločanje glede morebitne združitve se zdi še zelo daleč. »To je zelo nevarno početje, ko minister Gregor Virant ljudi ščuva, da so občine krive za veliko porabo na področju javnih financ. Edini, ki sploh še kam vlaga denar, je lokalna skupnost. Ali bi več naredili v skupni občini, pa še ne bi komentiral,« pravi Germovšek. Odločno proti združitvi je kobariška županja Darja Hauptman: »Kot županja nikakor ne bom podprla ideje o združevanju občin. To ne bo bistveno pripomoglo k manjši porabi sredstev, za občanke in občane pa bo veliko slabše. Nimam strahu, da bo do tega prišlo.« Kaj bi bilo tako usodno slabšega za tamkajšnje prebivalce, županja ni povedala.