Mladim se v Škofji Loki ne godi slabo, a lahko bi bilo bolje

V občini Škofja Loka si prizadevajo za pridobitev certifikata do mladih prijazna občina, izboljšali bi radi možnosti za zaposlovanje mladih do 29 let.

Objavljeno
24. september 2015 23.13
Škofja Loka
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Škofja Loka – Danes bodo Pri Rdeči ostrigi v prostorih nekdanje škofjeloške vojašnice na Partizanski cesti odprli obnovljene prostore mladinskega centra. »Mladim se tu ne godi slabo, a dalo bi se storiti še marsikaj,« je na vprašanje, ali je Škofja Loka, ki si prizadeva ­pridobiti certifikat do mladih prijazna občina, res prijazna do njih, odgovoril Tomaž Furlan, direktor Zavoda O, ki upravlja omenjeni mladinski center.

Za občino, ki ima naravni prirast 94 (podatek je iz leta 2013), je urejanje mladinske politike zelo pomembno. »Z mladimi smo lani oblikovali strategijo razvoja občine do leta 2025, ki ureja tudi bistvena področja za izboljšanje življenja mladih, poudarja vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini Škofja Loka Hermina Krajnc.

V občini Škofja Loka, ki ima 7-odstotno stopnjo brezposelnosti, je bilo v avgustu letos 767 brezposelnih, od teh je bilo mladih od 15 do 29 let 187 oziroma 24,38 odstotka. Med 1000 prebivalci Škofje Loke je bilo po podatkih SURS-a v letu 2012 povprečno 50 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1000 prebivalcev povprečno 47 študentov in 10 diplomantov.

Eden od izzivov je izboljšati možnosti za zaposlovanje mladih v starostni skupini od 15 do 29 let, še posebej v lesni in kovinskopredelovalni dejavnosti, turizmu in pro­izvodnji hrane (samopreskrba). Cilj je tudi ustvariti mesto, kjer bodo imeli mladi priložnosti za izobraževanje in kakovostno preživljanje prostega časa. V ta namen so v Frankovem naselju in Podlubniku odprli nova dnevna centra. Občina poleg njunega delovanja letos financira tudi program Pum (za vse skupaj nameni dobrih 100.000 evrov).

Lani so ustanovili tudi podjetniški pospeševalnik za mlade, za katerega bodo letos namenili 21.000 evrov, občina pa je povečala kvoto javnega razpisa za otroške in mladinske programe in projekte s 47.673 evrov na 63.000 evrov. Na škofjeloški občini omogočajo študijsko prakso dijakom in študentom, pa tudi poletno študentsko delo, za izjemne dosežke prek razpisa razdelijo 9000 evrov, s 4500 evrov prek Jobstovega sklada občina sofinancira šolnine in nakup instrumentov. Ker je mobilnost mladih pri dostopnosti izobraževalnih programov zelo pomembna, so tudi uskladili mestni promet z železniškim, cena pa je subvencio­nirana – mesečna vozovnica stane 15 evrov.

Ugodna stanovanja, ki jih ni

Na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj imajo mladi in mlade družine na točkovalni listi bonificirano število točk in tako lažje pridejo do prvega stanovanja, poudarjajo na občini. Lepotna napaka je, da je bil zadnji razpis aprila 2013. Pred objavo novega razpisa bo treba obnoviti stanovanja v občinski lasti, cilj občine, ki ima očiten primanjkljaj neprofitnih stanovanj, pa je povečati njihovo število za mlade družine. Za koliko naj bi jih povečali, na občini ne pojasnjujejo. Občina ima sicer v lasti 189 stanovanj, leta 2013 je denimo 67 upravičencem subvencionirala najemnine za stanovanja za socialno ogrožene v višini 83.254 evrov.

Mladinske organizacije so ugotovile, da si bodo le z medsebojnim povezovanjem zagotovile,­ da bo glas mladih močnejši – osem od njih se je lani povezalo v Mladinski svet Škofje Loke. Med njimi sta zlasti dejavna Klub škofjeloških študentov (KŠK) in Zavod O, katerega ustanovitelj in glavni financer je KŠK. Direktor zavoda ­Tomaž Furlan pravi, da so v minulih desetih letih Pri Rdeči ostrigi pripravili veliko kulturnih, mladinskih in izobraževalnih dogodkov, zaradi sprememb študentskega dela pa se KŠK kot financer počasi umika.

»Ena od možnosti je, da poskusimo pripraviti več komercialnih koncertov, druga pa, da vse skupaj zapremo. Stroški varovanja so za nas enako visoki, kot bi imeli nočni lokal, se pravi, po tri evre za vsakega gosta na večer, da o visokih stroških za odvoz odpadkov ne govorim. Ostriga je bila sicer zaprta od februarja, do konca leta pa bi radi pripravljali program, ki se nam zdi smiseln.«

Polovico denarja za najemnine

Lani sredi leta so prenehali izvajati program, saj so imeli leta 2013 kar 40.000 evrov izgube. Finančnega primanjkljaja in izgub ne moreta nadomestiti ne država ne občina, se zaveda Furlan. Kot pravi, bodo morali poiskati nove vire. Sicer pa zavod za 800 kvadratnih metrov prostorov v nekdanji vojašnici občini plačuje najemnino.

»Za druge prostore v mestu, ki so v zasebni lasti, na leto odštejemo še 3000 evrov za najemnine, kar pomeni, da polovico od 22.000 evrov, kolikor dobimo na leto od občine, porabimo za najemnine. Z Mestnega trga, kjer smo doslej imeli umetniški atelje in v katerem je ustvarjalo deset mladih, in tudi delavnico bomo preselili v Ostrigo. Tu bomo velik del opreme posodobili, kajti za novo nimamo denarja,« je dejal Furlan. Furlan je tudi edini zaposleni v Zavodu O, a pravi, da plače ne prejema, ker ni denarja. Kljub težavam pa zavod ostaja organizator mednarodne izmenjave prostovoljcev, ne le za loško območje, ampak tudi Kranj.