Mnogi prekarnost doživljajo, a je ne prepoznajo

Delež prekarnega dela med vsemi zaposlitvami v Sloveniji po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti postopoma, a vztrajno narašča – od leta 2010 do 2024 se je zvišal kar za petino. Marsikdo tega, da je sam v takem razmerju, niti ne prepozna. Za večjo ozaveščenost v starostni skupini od 15 do 29 let, ki je ob vstopanju na trg dela ena najbolj ranljivih, poteka po vsej državi projekt Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih.

Dobre zgodbe Evrope

Na delavnicah, ki jih izvaja 49 organizacij iz mladinskega sektorja in bodo potekale do konca letošnjega leta, bo sodelovalo več kot 7870 mladih. »Zadnja leta, pravzaprav že desetletja, je zaznati vse več prekarnosti med mladimi. Na terenu ugotavljam, da se mnogi, ki se z njo soočajo in jo dejansko živijo, prekarnosti ne zavedajo, niti ne poznajo izraza in ne vedo, kaj pomeni,« je pojasnila Lane Uršič iz Mladinskega centra Celje. Šele po uvodnih srečanjih, ko jim pojasni, kaj so elementi prekarnosti, kako se lahko kaže v njihovem življenju in kako lahko vpliva na druga področja, prepoznajo, da so sami to že doživljali.

Projekt Preudarno nad prekarno so predstavili tudi na Festivalu duševnega zdravja. FOTO: MCC Dogaja

Vsak izvajalec usposabljanja prilagodi lokalnemu okolju. Med 150 mladimi iz savinjske statistične regije, ki so sodelovali na delavnicah MC Celje, kjer so svoj pilotni projekt poimenovali Preudarno nad prekarno, so bili po besedah Lane Uršič študenti mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije, ki zaključujejo izobraževanje in se že spogledujejo s tem, da bodo v letu ali dveh aktivno iskali prvo resno zaposlitev, pa tudi dekleta in fantje iz programa Pum-O+ Celje, to je projektno učenje mlajših odraslih, ki niso vključeni niti v izobraževanje niti na trg dela in se poskušajo ponovno aktivirati, da bi se bodisi zaposlili bodisi končali šolanje. »Povezali smo se tudi s celjsko območno enoto zavoda za zaposlovanje in na usposabljanje povabili aktivne iskalce zaposlitve, stare od 20 do 28 let.

Mladi brez dela in šole, skrita socialna bomba

To je bila potem tudi neke vrste aktivacija teh ljudi, ostala sem v stiku z njimi, nekateri so se še kasneje obračali name, da smo skupaj pregledali življenjepise in motivacijska pisma, ker je priprava na iskanje zaposlitve prav tako del usposabljanja. Obravnavali smo, kako se pripraviti na razgovor, kakšna vprašanja tam postavljati. Vsi ti mladi ljudje, ki so v nekem prehodnem obdobju, pa tudi v zelo različnih situacijah, eni že imajo delovne izkušnje, drugi šele vstopajo na trg dela, potrebujejo nekaj pomoči pri teh korakih,« je opisala Lane Uršič, ki pojasnjuje, da je prvih deset ur delavnic namenjenih osnovam, s katerimi udeleženci dobijo malo več predstave, kaj je delovna zakonodaja, kaj so delavske in socialne pravice, o čemer sodelujoči praviloma niso prav temeljito podkovani.

Poznavanje teh osnov jim koristi tudi pri spremljanju razpisov za službo, da iz njih razberejo, da gre, na primer, za projektno delo, ki bo trajalo dve leti, ali da bodo morali delati v treh izmenah. Dvajset ur vsebin izbere skupina sama in lahko zadevajo bodisi ekonomske in socialne vidike bodisi zdravstvene in psihološke. Pogovarjajo se o mladih na trgu dela, urijo veščine za stabilnejše oblike zaposlitve. »Vse to počnemo z metodami mladinskega dela, da nimamo predavanj, ampak poskušamo udeležence aktivirati z dejavnostmi v parih ali skupinah,« je povedala sogovornica.

V nekaterih sektorjih, denimo v gostinstvu, je delež študentskega dela razmeroma visok. Fotografija je simbolična. FOTO: Črt Piksi

»Ugotavljam, da je problem prekarnosti ogromen, zavedanje pa zelo skromno. Za številna delovna mesta delodajalci zahtevajo od kandidata, da odpre espe. Problematično je izkoriščanje študentskega dela za nadomestitev rednega delovnega razmerja in predvsem to, da se taka praksa normalizira. Udeležencem usposabljanj poskušamo pojasniti, kakšen davek ta način dela terja na daljši rok, od izgorelosti do drugih zdravstvenih težav, pa tudi za socialno varnost, grajenje karierne poti in iskanje ravnovesja med delom in prostim časom,« je strnil Tadej Perčič, direktor MC Celje.

Spoznavanje s sistemom

V sindikatu Mladi plus, kjer izvajajo usposabljanja za osrednjeslovensko in gorenjsko statistično regijo, so se osredotočili na srednješolsko populacijo. »Imamo zelo dobro razvito mrežo s šolami po vsej Sloveniji in že od leta 2017 izvajamo delavnice na temo trga dela, zaposlovanja, prekarnosti in pravic na trgu dela,« je izkušnje nanizala Sabina Leben. Te teme so za dijake zanimive tudi zato, ker imajo svojo predstavo o trgu dela in o pravicah. »Pokojninskega sistema ne razumejo in ne vedo, da je to solidarnostni sistem, v katerega mi zdaj vplačujemo zato, da imajo njihove babice in dedki ali strici in tete pokojnino. In da gre potem to tako naprej,« je ponazorila sogovornica.

Mladi brez izobrazbe ali zaposlitve potrebujejo le nekoga, ki jih ne obsoja

Zlasti na srednjih poklicnih šolah se spodbuja podjetništvo, ki so mu dijaki zelo naklonjeni, a jih nihče ne poduči, kako trg dela pravzaprav deluje, kaj je razlika med tem, da imaš espe ali da si zaposlen, kako je s pravico do odmora in tako naprej. »Razložimo jim, kaj vse potegne za sabo odločitev za espe, koliko prispevkov je treba plačati vsak mesec in koliko zaslužiti, da ostane, na primer, minimalna plača. Vsak mladi si želi biti uspešen, ker je to slika, ki jo kažeš drugim, in tvoja podoba, za katero želiš, da vanjo verjamejo. Pogovarjamo se z njimi in poskušamo predstaviti pomembne vidike. Skozi to dojamejo, da ni vse črno-belo,« je strnila predstavnica sindikata Mladi plus. Trudijo se vključiti čim več mladih in jih opolnomočiti, da bi znali prepoznati kršitve na trgu dela in se nanje odzvati.

Na delavnicah bo do konca leta sodelovalo 7870 ljudi, starih od 15 do 29 let. FOTO: Lovro Vakselj

Za dekleta in fante, ki pridejo, je pomembno razviti neki varen prostor, v smislu, da si upajo povedati, kaj si mislijo o temi, je poudarila Katja Čanžar, direktorica Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice: »Skozi debato poskušamo spodbuditi kritično razmišljanje in na koncu tudi iskati rešitve oziroma alternative.« Ciljni skupini se skušajo približati tudi na spletu, med drugim s podkastom Neprekarna, prekarna.

Za večji pomen mladinskega dela

Skupna vrednost projektov, ki jih sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus in se izvajajo v okviru javnega razpisa ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga je pripravil Urad RS za mladino, znaša dobrih pet milijonov evrov, od tega 2,7 milijona za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in nekaj manj kot 2,3 milijona evrov za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Nekaj več kot 742 tisoč evrov od tega pa je namenjenih za usposabljanje mladinskih delavcev s področja prekarnosti – torej tudi tistih, ki potem izvajajo delavnice naprej. Vsaka od sodelujočih organizacij je za čas izvajanja svojega projekta, praviloma od februarja 2024 do decembra 2026, zaposlila eno osebo za polni delovni čas.

»Skozi debato poskušamo spodbuditi kritično razmišljanje in na koncu tudi iskati rešitve oziroma alternative,« je poudarila Katja Čanžar. FOTO: ZPTM Brežice

V konzorciju nacionalnega projekta DD-dostojno delo, ki izvaja usposabljanja za mladinske delavce, je poslovodeči partner Zavod Nefiks, inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenih znanj. »Že nekaj let vidimo, da situacija za mlade ni rožnata. Zaposlitev že dobijo, bolj je vprašanje dostojnost teh zaposlitev,« opozarja Alenka Blazinšek Domenis. Eden od razlogov za to je, da se trg dela zelo spreminja. »V ospredje prihajajo neke kompetence, ki še pred nekaj leti niso bile tako izražene, izobraževalni sistem temu ne sledi in potem določeni kadri ostanejo brez kompetenc, ki bi lahko omogočale dostojno delo.« Govor je tako o vse hitrejši digitalizaciji in uvajanju umetne inteligence kot o nekih pravnih znanjih in drugih področjih. »Pomembno je, da znamo suhoparne vsebine podati na tak način, da ljudem pridemo blizu in da jih dejansko razumejo. Večina mladih ne ve, kaj je razlika med bruto in neto plačo, kako je videti dobra pogodba o zaposlitvi. Pomembno je, da vedo, kaj so njihove pravice in tudi, na primer, o katerih zadevah morajo spraševati,« je povedala Alenka Blazinšek Domenis in dodala, da mladi danes nikakor niso homogena skupina, v kateri bi se vsi spoprijemali z istimi izzivi. Tisti z manj določljivimi kompetencami tvegajo večjo stopnjo prekarnosti, nekateri profili pa so zelo iskani.

Izgubljeni med šolo in prihodnostjo: kdo ujame mlade, ki izpadejo iz sistema?

Aprila objavljeno poročilo Mladinski delavci v Sloveniji, ki so ga pripravili na filozofski fakulteti mariborske univerze, fakultetah za socialno delo in za družbene vede ljubljanske univerze ter pedagoške fakultete primorske univerze, ugotavlja, da mladinski sektor v Sloveniji ne deluje na podlagi stabilnih sistemskih rešitev, temveč se večinoma opira na visoko notranjo motivacijo posameznikov. Avtorji poudarjajo, da je posebej izrazit razkorak med dejanskim družbenim pomenom mladinskega dela, ki pogosto deluje kot neformalni blažilec sistemskih vrzeli, in njegovo nizko stopnjo institucionalnega javnega priznanja. Ključne izzive vidijo v oblikovanju takšnih rešitev, ki bodo hkrati zagotavljale stabilnost in ohranjale fleksibilnost prakse.

Podporna izobraževanja so izvajali za mladinske delavce, torej ljudi, dejavne v mladinskem sektorju, da znajo potem te informacije prenašati naprej v lokalnih okoljih. »Mladinske delavce moramo opremiti z ustreznim znanjem, tako teoretičnim vidikom in metodologijo kot s praktičnimi zadevami, da zmorejo mladim pomagati na terenu, in to konkretno, z vso možno podporo, ki jim koristi, da dobijo dostojno delo,« je strnila Alenka Blazinšek Domenis.

_______

Rubrika nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj.