Mobilne naprave so spet zamenjali tihotapci ljudi
Konec tedna so imeli policisti polne roke dela z nezakonitimi prebežniki, samo v eni akciji so jih prijeli prek sto.
Odpri galerijo
Mešane patrulje policije in vojske so že zdaj stalnica, a minister Hojs ima z vojsko večje načrte. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Policisti koprske policijske uprave so minuli konec tedna zajeli kar 133 tujcev, enajst pa so jim jih vrnili še italijanski kolegi. Med obravnavanimi je bilo kar deset različnih državljanstev, načrte so prekrižali tudi dvema tihotapcema, 31-letnemu Srbu in 36-letnemu Irancu.
V nedeljo popoldne so pri vasi Dolenje na območju Ilirske Bistrice možje v modrem prijeli več kot sto nezakonitih prebežnikov iz različnih držav. Toliko jih navadno na tem območju ujamejo v celem tednu. Gre za več povezanih akcij, v katerih so policisti in vojaki najprej ujeli največjo skupino prebežnikov, s kar 80 ljudi, nato pa še nekaj manjših skupin.
Policija ima nadzor državne meje že nekaj časa med prednostnimi nalogami, zato imajo na kritičnih območjih več sil, ni pa konec tedna potekal noben poseben poostren nadzor, kot je bil to, recimo, pred časom, ko je ves teden državno mejo s Hrvaško skupno nadziralo kar 2187 policistov, v tednu dni pa so prijeli skoraj 400 migrantov. Za primerjavo, sam minuli konec tedna so izsledili 243 tujcev, ki so v Slovenijo prišli prek zelene meje.
Po naših podatkih so omenjeno večjo skupino migrantov pri Ilirski Bistrici vremenske in druge okoliščine prisilile, da se je več manjših skupin zbralo na kupu, prvi signal o tujcih na našem ozemlju pa so policisti dobili prek nadzorne kamere. V postopku ugotavljanja identitete in postopkov, ki so povezani z obravnavo migrantov, ni nihče izkazal namere, da bi pri nas zaprosil za mednarodno zaščito, zato jih bodo vrnili nazaj na Hrvaško, od koder so prišli.
V akciji so na pomoč policistom priskočili tudi vojaki, kar je pri delu politike še dodatno vzpodbudilo težnje po aktiviranju 37.a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na obmejnem območju podelil nekaj policijskih pooblastil. Do zdaj državni zbor namreč za takšen ukrep ni imel posluha.
Notranji minister Aleš Hojs je na novinarski konferenci poudaril, da so takšna prijetja migrantov le dokaz, da so tovrstne nezakonite aktivnosti v polnem razcvetu. Poudaril je, da je policija na tem področju učinkovitejša in vnovič izpostavil, da bodo v državni zbor prišli s prošnjo po aktivaciji prej omenjenega 37.a člena. »V tem trenutku ne morem povedati, kdaj bo policija ocenila, da je to potrebno, saj je postopek tak, da najprej to pobudo da policija notranjemu ministru, ki se odloči, če bo šel s tem v državni zbor,« je pojasnil Hojs.
Imajo pa na notranjem ministrstvu dogovor z obrambnim ministrom Matejem Toninom, da so vojaki v okviru obstoječe zakonodaje aktivnejši, kar se po Hojsevi oceni kaže tudi s tem, da je vse več prijetih migrantov. Pristavil je še, da je v tem hipu priprtih ali zaprtih že okoli sto tihotapcev ljudi.
Kot pravi Hojs, si policisti na terenu želijo vojaške pomoči. Tudi italijanska notranja ministrica je dala pobudo, da bi se na meji znova vzpostavile mešane patrulje. Zelo dobro je ocenil sodelovanje s hrvaškimi varnostnimi oblastmi. Hojs si želi še, da bi se s Hrvati uspeli dogovoriti, da bo en del meje intenzivneje nadzorovali oni, drug del slovenske varnostne sile. Ravno na tem področju je po njegovem mnenju še kar nekaj manevrskega prostora, kako učinkoviteje nadzorovati in preprečevati nezakonite prehode državne meje.
Kot učinkovit ukrep se je pokazal tudi nadzor z droni in s helikopterskimi preleti oziroma termovizijskimi kamerami. V sklepni fazi je tudi priprava tesnega poligona, kjer bi z vgradnjo elektronski kablov v tla lahko zaznali, če se na posameznem območju dogajajo kakšni premiki.
Da se tihotapci hitro prilagajajo razmeram, je dokaz tudi, da so se še pred časom migrantje zanašali na mobilne naprave in navigacijo, zdaj pa ima to navadno le vodja skupine. Ker se v tem nezakonitem in organiziranem poslu obrača veliko denarja, je tudi interes za tihotapljene velik, dodatno težavo pa policiji predstavlja ravno to, ker se veliko tihotapstva prek Slovenije opravlja z avtomobili in kombiji.
V nedeljo popoldne so pri vasi Dolenje na območju Ilirske Bistrice možje v modrem prijeli več kot sto nezakonitih prebežnikov iz različnih držav. Toliko jih navadno na tem območju ujamejo v celem tednu. Gre za več povezanih akcij, v katerih so policisti in vojaki najprej ujeli največjo skupino prebežnikov, s kar 80 ljudi, nato pa še nekaj manjših skupin.
Policija ima nadzor državne meje že nekaj časa med prednostnimi nalogami, zato imajo na kritičnih območjih več sil, ni pa konec tedna potekal noben poseben poostren nadzor, kot je bil to, recimo, pred časom, ko je ves teden državno mejo s Hrvaško skupno nadziralo kar 2187 policistov, v tednu dni pa so prijeli skoraj 400 migrantov. Za primerjavo, sam minuli konec tedna so izsledili 243 tujcev, ki so v Slovenijo prišli prek zelene meje.
Po končanem postopku nazaj na Hrvaško
Po naših podatkih so omenjeno večjo skupino migrantov pri Ilirski Bistrici vremenske in druge okoliščine prisilile, da se je več manjših skupin zbralo na kupu, prvi signal o tujcih na našem ozemlju pa so policisti dobili prek nadzorne kamere. V postopku ugotavljanja identitete in postopkov, ki so povezani z obravnavo migrantov, ni nihče izkazal namere, da bi pri nas zaprosil za mednarodno zaščito, zato jih bodo vrnili nazaj na Hrvaško, od koder so prišli.
V akciji so na pomoč policistom priskočili tudi vojaki, kar je pri delu politike še dodatno vzpodbudilo težnje po aktiviranju 37.a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na obmejnem območju podelil nekaj policijskih pooblastil. Do zdaj državni zbor namreč za takšen ukrep ni imel posluha.
Notranji minister Aleš Hojs je na novinarski konferenci poudaril, da so takšna prijetja migrantov le dokaz, da so tovrstne nezakonite aktivnosti v polnem razcvetu. Poudaril je, da je policija na tem področju učinkovitejša in vnovič izpostavil, da bodo v državni zbor prišli s prošnjo po aktivaciji prej omenjenega 37.a člena. »V tem trenutku ne morem povedati, kdaj bo policija ocenila, da je to potrebno, saj je postopek tak, da najprej to pobudo da policija notranjemu ministru, ki se odloči, če bo šel s tem v državni zbor,« je pojasnil Hojs.
Imajo pa na notranjem ministrstvu dogovor z obrambnim ministrom Matejem Toninom, da so vojaki v okviru obstoječe zakonodaje aktivnejši, kar se po Hojsevi oceni kaže tudi s tem, da je vse več prijetih migrantov. Pristavil je še, da je v tem hipu priprtih ali zaprtih že okoli sto tihotapcev ljudi.
Kot pravi Hojs, si policisti na terenu želijo vojaške pomoči. Tudi italijanska notranja ministrica je dala pobudo, da bi se na meji znova vzpostavile mešane patrulje. Zelo dobro je ocenil sodelovanje s hrvaškimi varnostnimi oblastmi. Hojs si želi še, da bi se s Hrvati uspeli dogovoriti, da bo en del meje intenzivneje nadzorovali oni, drug del slovenske varnostne sile. Ravno na tem področju je po njegovem mnenju še kar nekaj manevrskega prostora, kako učinkoviteje nadzorovati in preprečevati nezakonite prehode državne meje.
Tehnična oprema za nadzor meje
Kot učinkovit ukrep se je pokazal tudi nadzor z droni in s helikopterskimi preleti oziroma termovizijskimi kamerami. V sklepni fazi je tudi priprava tesnega poligona, kjer bi z vgradnjo elektronski kablov v tla lahko zaznali, če se na posameznem območju dogajajo kakšni premiki.
Da se tihotapci hitro prilagajajo razmeram, je dokaz tudi, da so se še pred časom migrantje zanašali na mobilne naprave in navigacijo, zdaj pa ima to navadno le vodja skupine. Ker se v tem nezakonitem in organiziranem poslu obrača veliko denarja, je tudi interes za tihotapljene velik, dodatno težavo pa policiji predstavlja ravno to, ker se veliko tihotapstva prek Slovenije opravlja z avtomobili in kombiji.
