MOL hoče Lekarno Ljubljana le zase

Zakon o lekarniški dejavnosti: Ustanoviteljstvo ljubljanskega lekarniškega zavoda bi moralo biti razdeljeno med 21 občin
Objavljeno
11. januar 2019 09.00
Posodobljeno
11. januar 2019 09.49
Na mestni občini Ljubljana pravijo, da nova zakonodaja ne zahteva prenosa ustanoviteljskih pravic za Lekarno Ljubljana na druge občine, na ministrstvu za zdravje menijo nasprotno. FOTO Blaž Samec
Ljubljana – Mestna občina Ljubljana je edina ustanoviteljica Lekarne Ljubljana. Po zakonu o lekarniški dejavnosti bi morala soustanoviteljstvo razširiti na občine, v katerih še deluje njihova lekarna. Odgovorni na ljubljanski občini v nasprotju z ministrstvom za zdravje menijo, da jim tega ni treba storiti.

Zakon o lekarniški dejavnosti določa rok, v katerem morajo ustanovitelji (občine) uskladiti akte o ustanovitvi, organiziranost in delovanje obstoječih javnih lekarniških zavodov. Ta rok se izteče 27. januarja. »Javni zavod lekarna Ljubljana (LL) bo tako moral pravno urediti soustanoviteljstvo občin, na območju katerih še ima svoje poslovne enote (lekarne in podružnice),« so jasni na ministrstvu za zdravje.
To pomeni, da bi bilo ustanoviteljstvo Lekarne Ljubljana razdeljeno med 21 občin (skupaj z ljubljansko), ki bi imele pravico in dolžnost v skupnem javnem zavodu zagotavljati izvajanje lekarniške dejavnosti na svojem območju ter sodelovati pri upravljanju javnega zavoda v sorazmerju s številom svojih prebivalcev.


Mimo lekarniške zbornice


V Sloveniji deluje 24 lekarniških zavodov, ki morajo glede na nov zakon o lekarniški dejavnosti sprejeti odloke o uskladitvi ustanovnega akta zavoda z določbami zakona. Lekarniška zbornica je že izdala mnenje glede devetih odlokov, med katerimi pa ni ljubljanskega. Miran Golub, predsednik zbornice, je pojasnil, da jih ljubljanska občina, preden je oktobra 2018 sprejela odlok, za mnenje sploh ni zaprosila. Ne zbornica ne ministrstvo za zdravje se tako nista mogla izreči o ustreznosti sprejetega akta. V njem občina soustanoviteljstva lekarne ne prenaša na druge občine, pač pa zgolj navaja, da zavod opravlja dejavnost na območju drugih lokalnih skupnosti na osnovi sklenjenih pogodb med lokalnima skupnostma ali na osnovi obstoječega historičnega stanja.
Na mestni upravi – oddelku za zdravje in socialno varstvo MOL so pojasnili, da nova zakonodaja ne zahteva nobenega prenosa ustanoviteljskih pravic: »Pogoji zakona o lekarniški dejavnosti za ustanovitev javnih lekarniških zavodov in lekarn, delujočih izven območja občine ustanoviteljice javnega zavoda, ne veljajo retroaktivno.« Ob tem je treba vedeti, da je v letu 2018 MOL od Lekarne Ljubljana za izvajanje dejavnosti prejel dva milijona evrov. Če bi bilo soustanoviteljstvo deljeno, bi del teh sredstev romal tudi k drugim občinam, da o deljenem vplivu ne govorimo.


Boj do ustavnega sodišča


V občini Idrija imajo z Lekarno Ljubljana sklenjeno pogodbo o izvajanju lekarniške dejavnosti. »V primeru, da bo javni zavod LL oziroma MOL začel z dejavnostmi ureditve soustanoviteljstva z občinami, v katerih ima poslovne enote, se bomo v postopke dejavno vključili,« je povedal Gregor Prezelj, direktor občinske uprave v Idriji. Glede na zapisano lahko sklepamo, da do tovrstnih postopkov ne bo prišlo. V Lekarni Ljubljana si namreč zakon o lekarniški dejavnosti razlagajo povsem drugače kot na ministrstvu. Slednje jih bo zato po 27. januarju najprej opozorilo, naj ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo: »Če pristojni organ občine po pozivu ne uskladi svojega splošnega akta z zakonom, bo lahko ministrstvo predlagalo vladi, da predlaga začetek postopka pred ustavnim sodiščem.«

Lekarna Ljubljana ima 53 enot: na območju MOL 28 lekarn, 25 pa v drugih občinah.
Dva milijona evrov je leta 2018 Lekarna Ljubljana nakazala ljubljanski občini.