Most zgrajen za kočije, ne za težke tovornjake

Mirna, Šentrupert – Katastrofalne prometne razmere v Mirnski dolini so botrovale sprejemu podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), s katerimi sta občini Mirna in Šentrupert vrisala v prostor obvoznico po desnem bregu reke Mirne. Gospodarske družbe zahtevajo čimprejšnji začetek gradnje državne prometnice.

Po državni cesti med Trebnjem in Sevnico se čez kamniti most na Mirni, ki ga je v 18. stoletju dala za kočije s konjsko vprego zgraditi Marija Terezija, pelje več kakor 6500 motornih vozil na dan. Most je ozko grlo, kjer se promet ustavi tudi za pol ure. Prometne težave bi rešili s 1800 metrov dolgo obvoznico.

Da bi pospešili njeno gradnjo, sta sosednji občini sprejeli in plačali 72.000 evrov za OPPN, čeprav bi to morala storiti država, je za Delo povedal vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Štefan Velečič.

»Zdaj je na potezi država, ki mora odkupiti zemljišča in pripraviti projekt za gradbeno dovoljenje,« pravi Velečič. Nadeja se, da bo obvozna cesta zgrajena vsaj do leta 2020, a ker bo, kot pravi, zadnjo besedo imela državna politika, bodo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v teh dneh zaprosili, naj projekt čimpreje vnese v državni načrt razvojnih programov (NRP). Po naših informacijah bodo tudi dolenjski poslanci »trkali na vrata pristojnih ministrstev« za takojšnjo realizacijo projekta. »Potrebnega bo veliko dogovarjanja in usklajenega nastopa do tistih, ki načrtujejo državna finančna sredstva za naložbe,« o nadaljnjih korakih za dobre štiri milijone evrov vreden projekt pravi mirnski župan Dušan Skerbiš.

Obvoznice očitno še ne bo prav kmalu

V mirnski enoti Droge Kolinska je Suzana Bagari povedala, da tri ozka grla otežujejo dostop tovornjakov do njihove tovarne; mostova čez Mirno in Gomiljščico in zavijanje z glavne regionalne ceste na Cesto na Gradec. Pričakujejo da bo obvoznica zgrajena najkasneje leta 2017.

»Na kamnitem mostu se dva tovornjaka ne moreta srečati, zato tam vsak dan nastajajo prometni zamaški. Ko pa tovornjak zavija z glavne ceste v industrijsko cono ali obratno, zapre glavno cesto v celoti,« o prometnih nevšečnostih pravi Bagarijeva. Iz Kolinske s 110 težkimi tovornjaki na mesec odpeljejo 350 ton otroške hrane. S podobnimi prometnimi težavami se srečujejo tudi v Mercatorju in v Tomplastu. Direktor družbe Plasta2 Miha Frelih pa ne more razumeti, da država še vedno ni pristopila k reševanju prometnih težav na Mirni, čeprav je bila obvozna cesta načrtovana že pred 40 leti.

Mirnski občinski svetnik so sprejem OPPN pred nedavnim proslavili s penino, a so steklenice morda odpirali preuranjeno. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so namreč povedali, da je mirnska obvoznica med projekti, ki čakajo na uvrstitev v NRP državnega proračuna, kdaj bo nanj uvrščena, pa bo odvisno od finančnih sredstev in vrstnega reda glede na prioriteto investicijskih projektov cestne infrastrukture. »Ko bo projekt uvrščen v NRP, bo DRSI začela pripravljati dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja,« so za Delo povedali na DRSI, kjer na vprašanje, kdaj pričakujejo začetek gradnje, niso odgovorili. So pa povedali, da v tej finančni perspektivi (2014 – 2020) za projekte cestne infrastrukture ni predvideno sofinanciranje z evropskim denarjem.