Moteča predelava lesnih odpadkov ima vse več nasprotnikov

Podjetje GM Kuselj ostalo brez gradbenega dovoljenja, brez državnega denarja ter s tožbo občine na grbi – Po mnenju ministrstva za zdravje ne potrebujejo ocene vplivov na okolje
Fotografija: Od prvotnih načrtov o gradnji lesnopredelovalnega centra je ostala le predelava lesnih odpadkov, iz katerih se kadi, praši in širi smrad. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Od prvotnih načrtov o gradnji lesnopredelovalnega centra je ostala le predelava lesnih odpadkov, iz katerih se kadi, praši in širi smrad. Foto Jože Suhadolnik

Predelavi lesnih odpadkov podjetja GM Kuselj nasprotujejo krajani, šentrupertska občina in vse bolj tudi država. Ne strinjajo se namreč, da je podjetje prvotni načrt o gradnji lesnopredelovalnega centra (LPC) spremenilo v mletje lesnih odpadkov, iz katerih se kadi, praši in smrdi.

Najbližji krajani in občinsko vodstvo imajo glede dejavnosti podjetja počasi že vsega dovolj. Kot pravijo, inšpekcijske službe ne storijo ničesar za zaustavitev sporne dejavnosti, nesprejemljivo se jim zdi tudi mnenje ministrstva za zdravje, da podjetju za predelavo nenevarnih lesnih odpadkov ni treba izvesti celovite ocene vplivov na okolje. »To je nezaslišano,« pravi najbližji sosed Peter Jurglič. Ministrstvo za zdravje je takšno mnenje izdalo, čeprav je Agencija RS za okolje (Arso) ustavila postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, infrastrukturno ministrstvo pa je podjetju zamrznilo izplačilo že odobrenih 4,365 milijona evrov nepovratnih sredstev.
 

Podjetje kaznovali in mu zamrznili nepovratna sredstva


Medtem ko so na ministrstvu za zdravje povedali, da so ugotovitev, da »s stališča varovanja zdravja pred vplivi na okolje ni treba izvesti presoje vplivov na okolje«, sprejeli na podlagi dokumentacije Arsa, pa na Arsu pravijo, da so postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki so ga začeli na zahtevo podjetja, prekinili, dokler ne odločijo, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti oceno vplivov na okolje in pridobiti OVD.



Tudi inšpekcija za okolje in prostor ne miruje. Za Delo so sporočili, da postopki glede dejavnosti podjetja na gradbišču lesnega centra na Puščavi še niso zaključeni ter da zdaj poteka ugotovitveni postopek. Inšpekcija je odredila meritev hrupa v primeru, da bo podjetje spet zagnalo stroje za mletje lesa. Zaradi nedovoljene predelave odpadkov so podjetju GM Kuselj izdali globo v višini 75.000 evrov in še 3500 evrov odgovorni osebi podjetja. »Globa še ni plačana, pravna in odgovorna oseba sta namreč napovedali zahtevo za sodno varstvo,« so povedali na Inšpektoratu RS za okolje in prostor.

Na občini Šentrupert so prepričani, da družba Ahouse, kakor tudi GM Kuselj nista imeli namena zgraditi lesno predelovalnega centra, zato so zoper obe družbi vložili tožbo za prenehanje stavbne pravice.<br />
Foto Bojan Rajšek
Na občini Šentrupert so prepričani, da družba Ahouse, kakor tudi GM Kuselj nista imeli namena zgraditi lesno predelovalnega centra, zato so zoper obe družbi vložili tožbo za prenehanje stavbne pravice.
Foto Bojan Rajšek


Za nameček so podjetju na ministrstvu za infrastrukturo zamrznili 4,356 milijona evrov že odobrenih nepovratnih sredstev, za katera je podjetje kandidiralo na javnem razpisu za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2017 do 2020. Ker proti podjetju potekajo inšpekcijski postopki, noben pa še ni pravnomočno zaključen, infrastrukturno ministrstvo ni podpisalo pogodbe o sofinanciranju projekta.
 

Ostali brez gradbenega dovoljenja


Prebivalci Gorenjih Jesenic in Puščave protestirajo, ker družba GM Kuselj na zemljišču zbira lesne odpadke, iz kupov drobljenega lesa se kadi, v zraku so delci prahu, širi se smrad. Obrambno ministrstvo je zemljišče leta 2012 preneslo na šentrupertsko občino, ta pa je v korist podjetja Ahouse z večinskim lastništvom Anice Kuselj ustanovila stavbno pravico za gradnjo obrata. Podjetje je pridobilo gradbeno dovoljenje, trebanjska upravna enota pa je lani izdala odločbo, s katero ga je preneslo na podjetje GM Kuselj. Vendar je ministrstvo za okolje in prostor dovoljenje konec lanskega leta po nadzorstveni pravici razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da je upravna enota spregledala, da ima investitor dokazilo o pravici do gradnje LPC le na eni parceli, in ne tudi na preostalih treh, ki jih je upravni organ vključil v gradbeno dovoljenje.
 

»To so čiste laži«


Občinsko vodstvo je prepričano, da družba Ahouse, kakor tudi GM Kuselj nista imeli namena zgraditi LPC, zato so zoper obe družbi vložili tožbo za prenehanje stavbne pravice, kar bi pomenilo tudi konec zbiranja in predelave odpadkov. Župan Rupert Gole pravi, da so imeli dober namen z LPC, v sklopu katerega bi bili skladišče lesa, sušilnica, žaga, energetski objekt in med drugim tudi peletarna, a je vse skupaj postalo eno veliko odlagališče za razne lesne odpadke.



Direktor podjetja GM Kuselj Bojan Kuselj je za Delo povedal, da je projekt LPC zdaj v mirovanju. »Kako naj gremo v naložbo, vredno sedem milijonov evrov, ko ne vemo, kaj se bo zgodilo,« pravi Kuselj, ki je dejal, da se z občino in krajani želi pogovarjati, saj ima »počasi dovolj natolcevanj o ekološko sporni dejavnosti in predelavi lesnih odpadkov, ker so to čiste laži«. Pravi, da predelave nikoli ni bilo in je tudi ne bo. »Na Puščavi imamo zbirni center za odpadni les in nekoč se bo predelovalo, če nam bo uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Za zbirni center lesnih odpadkov pa imamo pridobljene vse papirje,« je povedal Kuselj.

Komentarji: