Motoristi premagali birokracijo

Postojnski letalci so kot eno večjih težav navedli, da v dveh desetletjih za svoja letala, stara tudi 50 let in več, niso mogli dobiti potrdil, da so starodobniki. Njihove pobude so se ustavile na Javni agenciji za civilno letalstvo, ki ima v rokah registracijo letal in njihovo presojo. Motociklisti in lastniki starodobnih avtomobilov so se v tem času že zelo dobro organizirali. Kako?

Birokrati imajo s sabo preveč dela

»Ni bilo lahko,« pravi Petja Grom, generalni sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ), ki vključuje že 60 društev, skoraj 13.000 starodobnih vozil in ima več kot tisoč posameznih članov. Mednarodno merilo, da vozilo postane starodobnik, je starost 30 let. Pridobili so koncesijo, da skladno z mednarodnimi merili svojim članom lahko izdajajo potrdila, da imajo starodobnike. S tem potrdilom imajo 90-odstotni popust pri registraciji in zavarovanjih vozil, muzej, izobraževanja, povezave z mednarodnimi organizacijami in profesionalno ekipo. Kako jim je uspelo? »Biti moraš ob pravem času na pravem mestu, da se lahko bojuješ z birokratskimi mlini. Smo edini v nekdanji Jugoslaviji, ki nam je uspelo, kar je v zahodnih državah normalno. Birokratski mlin je ministrstvo za promet, ki ima toliko težav s samim sabo, da sploh nima časa za svoje ljudi, torej za nas. Če bi se nam letalci pridružili, bi skupaj bili še močnejši,« je povedal Grom.

Vojaški zgodovini pomagala država

V času, ko so si za muzej letal prizadevali postojnski letalci, je bil v njihovi bližini, v Pivki, leta 2004 ustanovljen Park vojaške zgodovine, v katerem je poleg drugih eksponatov razstavljenih tudi pet vojaških letal nekdanje Jugoslavije. Organizirani so kot javni zavod, pri čemer jih ves čas podpirata ministrstvo za obrambo, občina in tudi Postojnska jama. Ministrstvo za obrambo je leta 2013 brezplačno preneslo nekdanjo vojašnico v Pivki s pripadajočimi zemljišči in objekti ter muzejskimi eksponati na občino Pivka. To je bila osnova za pridobitev evropskih sredstev. »V desetih letih smo dobili več kot sedem milijonov evrov za obnovo stavb, 4,5 milijona evrov je bilo tudi evropskih sredstev. Za sprotno delovanje pa si prislužimo 75 odstotkov denarja na trgu. Zanimanje za muzej je veliko. Lani je muzej obiskalo 41.500 obiskovalcev, letos jih bo, kot kaže, od 45.000 do 50.000, je povedal Boštjan Kurent, strokovni vodja muzeja.