Na aktivno starost bolj kot geni vpliva način življenja

Ljubljana – Evropska populacija se stara. Leta 2014 je bila v Sloveniji pričakovana doba za moškega 78 let, za žensko pa 83 let, to je deset let več kot pred petdesetimi leti. Družba bi se morala spraševati o tem, kako starostnikom omogočiti bolj aktivno in polno življenje, še posebno če od njih pričakujemo daljšo delovno dobo.

V obdobju starosti, torej po 65. letu, življenjske funkcije začnejo pešati. Kako hitro in na kakšen način, pa je odvisno od številnih dejavnikov, predvsem od načina življenja in okolja, manj pa tudi od genske zasnove posameznika, pojasnjuje dr. Uroš Potočnik, vodja Centra za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko na Medicinski fakulteti v Mariboru. Geni so tako odgovorni za staranje le v 20 do 30 odstotkih, medtem ko so prehrana, gibanje in zdravo okolje odgovorni za preostanek.

Čilo telo za večjo aktivnost v starosti

Če uživamo priporočeno prehrano z dovolj visokim beljakovinskim vnosom in če smo ob tem dovolj telesno dejavni, tako da ohranjamo mišično maso, ohranjamo tudi telesne funkcije, kot so okretnost, ravnotežje in moč, ki so ključne za samostojno in kakovostno življenje čim dlje v starost. Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da ima na izbiro prehrane pri starostnikih, ki so pri nas precej pozorni na prehranske smernice, velik vpliv revščina. Starejši z nižjim socialnim statusom imajo tako slabše prehranjevalne navade, pogosto se hranijo s slabimi živili, kot so mesni izdelki, margarina, majoneza, sladka peciva in napitki iz sadnega sirupa. »Prehrana ima v vseh obdobjih pomembno vlogo, saj tisto, kar pojemo, tudi smo. Iz hranil, ki jih vnesemo v telo, smo zgrajeni. Če vnašamo v telo kakovostna hranila, je tudi zgradba telesa bolj kakovostna in le takšna nam lahko omogoča samostojnost do pozne starosti,« pojasnjuje Mojca Gabrijelčič Blenkuš.

Prehrana torej vpliva na kakovost in zdravje starejšega človeka. Zadostna mišična masa pomeni zadostno zalogo aminokislin za tvorbo protiteles, ko dobimo na primer virozo. Že samo zmeren vnos ustrezne energije in ustrezna poraba s telesno dejavnostjo zmanjšata tveganje za številne kronične bolezni; srčno-žilne, sladkorno, nekatere vrste raka, žolčne kamne in druge. Pri teh boleznih, pojasnjuje dr. Uroš Potočnik, je delež dednega dejavnika okoli 50-odstotni. A to ne pomeni, da se pri posameznikih, ki imajo gensko dovzetnost za bolezni, ne da ničesar narediti, da bi jo preprečili.

Z načinom življenja vplivamo

Pri genih, pojasnjuje Potočnik, ne moremo kar preprosto spreminjati podedovanega genskega zapisa, imamo pa vpliv na izražanje genov. Z načinom življenja in izpostavljenosti okolju lahko vplivamo na kopičenje pridobljenih somatskih mutacij in na epigenetske dejavnike, ki vplivajo na aktivacijo in delovanje genov. Znano je na primer, da določene vrste raka sproži sevanje, druge kajenje, mutagene snovi v okolju in prehrani, stres. Pri posameznikih, ki so vse življenje kadili in imeli slabe prehranjevalne navade, pa so kljub temu dočakali pozno starost brez resnih bolezenskih zapletov, gre po besedah Potočnika za kombinacijo genov, ki nevtralizirajo zunanje dejavnike. FOXO3 in APOE sta se doslej v največ neodvisnih študijah potrdila kot tista gena, ki naj bi nosila zapis o pričakovani življenjski dobi.

V obratnih razmerah, ko posameznik z zdravim načinom življenja kljub temu zboli za rakom, pa gre po besedah Potočnika za odločilen prispevek genov, zadnje čase pa se za primere, kjer podedovanih mutacij ni mogoče dokazati, vse bolj uveljavlja hipoteza, da igra v teh primerih pomembno vlogo faza naključja, ko se biološki procesi na celično-molekularni ravni spravijo v neko nesrečno kombinacijo in preidejo v mutacijo.

»Ti primeri morda res bodejo v oči, a statistične raziskave dokazujejo, da kadilci pogosteje zbolijo za rakom na pljučih kot nekadilci. Seveda je določen delež tudi genski, ampak naj se sliši kot oguljena fraza, zdrav način življenja ima velik vpliv na zdravstveno stanje v starosti in pričakovano življenjsko dobo,« zatrjuje Potočnik.

Starejši vnašajo premalo beljakovin

Zelo malo je raziskav, ki bi dokazovale povezavo med dedno zasnovo in daljšim življenjem, rezultati teh raziskav so si tudi nasprotujoči. Kot je znano, obstajajo testi, s katerimi se odkriva, ali ima nekdo večjo možnost za bolezen v starosti. Ampak ti testi po Potočnikovih besedah nimajo klinične zanesljivosti. Niti možnosti za spreminjanje genov za daljše in bolj aktivno življenje v bližnji prihodnosti še ni, zato posameznikom ne preostane drugega, kot da začnejo bolj zdravo živeti.

Pri starejših ljudeh, pojasnjuje Mojca Gabrijelčič Blenkuš, so zadnje raziskave pokazale, da vnašajo premalo beljakovin – v vsakem obroku naj bi starejši zaužili 25 gramov – iz kakovostnih beljakovinskih virov, ki jih za vzdrževanje mišične mase potrebujejo več kot splošna odrasla populacija. Po drugi strani je pri starejših telesna zgradba spremenjena, zato porabijo manj energije in morajo na splošno pojesti manj, a pri tem bi morali biti še bolj pozorni, da kalorije vsebujejo vse potrebne snovi.