Janša o varnosti, demografiji, verodostojnosti (in pranju iranskega denarja)

Na Blejskem strateškem forumu so se znova zbrali predsedniki držav in vlad, ministri, diplomati ter strokovnjaki. V ospredju razprav so bila vprašanja o varnostnih izzivih, odpornosti Evrope in spreminjanju svetovnega reda, za vlado Janeza Janše pa je bilo srečanje tudi priložnost, da se predstavi kot gostiteljica osrednjega zunanjepolitičnega dogodka v Sloveniji.

Premier Janša je v osrednjem nagovoru predstavil svoj pogled na izzive, s katerimi sta se morali spoprijeti Evropa in Slovenija, če želita dejavno sooblikovati prihodnost, kar je tudi rdeča nit letošnjega foruma. Kot ključne je izpostavil štiri preizkuse, povezane z varnostjo, odpornostjo, demografijo in verodostojnostjo.

»Ali lahko Evropa spremeni svoje resurse, raznolikost, zavezništva v moč za oblikovanje dogodkov, ali pa se bo prilagodila odločitvam, ki jih bodo sprejeli drugi?« se je Janša vprašal pred visokimi gosti. »Ali bomo zgradili odpornost, preden nas doseže agresija? Ali bomo zmanjšali nevarne odvisnosti in obvladali tehnologije, na katerih čedalje bolj temeljita naša prosperiteta in varnost? Ali se bomo sproprijeli z demografskimi težavami, dokler imamo na voljo ljudi, resurse in čas. Bomo utrdili naša zavezništva in dokončali izgradnjo povezane in svobodne Evrope, dokler imamo še vedno priložnost za to?«

Kot enega od pogojev za uspeh je navedel tudi izpolnjevanje sprejetih zavez in danih obljub. Poudaril je, da je Slovenija še vedno namenjala premalo sredstev za obrambo in da ni izpolnjevala svojih obveznosti do severnoatlantskega zavezništva. Pred blejskim občinstvom je znova obudil tudi obtožbe o pranju iranskega denarja v NLB.

Magyar: EU se mora odločiti, kaj hoče

Janševemu nagovoru je sledila razprava s predsedniki vlad Češke, Madžarske in Hrvaške, ki je predstavljala politični vrhunec prvega dne foruma. Andrej Babiš, Péter Magyar in Andrej Plenković so skupaj s slovenskim gostiteljem med drugim razmišljali o pomanjkanju političnega vodstva na ravni sedemindvaseterice, izivih pri doseganju soglasja o naslednjem evropskem proračunu in vlogi srednjeevropskih držav pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije.

Janez Janša, Peter Pellegrini in Nataša Pirc Musar. FOTO: Voranc Vogel

Premier Janez Janša je pred začetkom foruma opravil dvostransko srečanje z madžarskim premierom Petrom Magyarjem, najvidnejšem udeležencem letošnjega BSF. FOTO: Kabinet predsednika vlade

»Odločiti se moramo, ali bi rada EU samo preživela ali hoče zmagati,« je poudaril novi madžarski premier, gotovo najodmevnejši udeleženec letošnjega foruma. Če hoče zmagati, Unija po oceni 45-letnega politika potrebuje drugačen pristop od sedanjega. Ker v Bruslju po Magyarjevih besedah manjka zmagovalnega sentimenta, »moramo na tem delati v Srednji Evropi«.

Tudi češki premier Babiš je izrazil prepričanje, da lahko regija pomembno vpliva na prihodnost Evrope, a potožil, da se od njegovega zadnjega nastopa na Bledu pred petimi leti, ko je bila moč višegrajskih držav na vrhuncu, razprave še vedno vrtijo okoli nezakonitih migracij in neuresničene širitve.

»Da je to omizje sestavljeno iz šitih srednjeevropskih premierov, je ključno sporočilo tega foruma,« je poudaril hrvaški premier Plenković, sicer redni gost na BSF. »S tem sporočamo našim evropskim parterjem, da srednjeevropske države postajajo močnejše, bolj odporne, bolj konkurenčne, bolj demokratične, vplivne in samozavestne v EU.«

Poudarjena srednjeevropska navzočnost na Bledu ni bila omejena le na predsednike vlad. Med visokimi gosti je bil tudi slovaški predsednik Peter Pellegrini, ki se je pogovarjal s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Politični vrhunec prvega dne bo razprava predsednikov vlad. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Tudi letos je goste pred Festivalno dvorano pričakal protest, s katerim je Gibanje za pravice Palestincev opozorilo na zbliževanje odnosov med Slovenijo in Izraelom pod novo vlado Janeza Janše. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Pomen Slovenije kot prostora za evropski dialog je že ob uradnem odprtju foruma izpostavil minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Slovenija je imela po njegovih besedah zaradi svojega geografskega položaja in zgodovinske izkušnje »priložnost in odgovornost za sodelovanje v razpravah o prihodnosti Evrope«. Vrednote, na katerih temeljijo evropska družina in transatlantski odnosi, je povezal s tistimi, na katerih smo Slovenci pred 35 leti zgradili svojo državo. »Te vrednote bodo države EU še tesneje povezale.«

Protestniki pred Festivalno dvorano

Tudi letos je goste pred Festivalno dvorano pričakal protest več nevladnih organizacij, na čelu z Gibanjem za pravice Palestincev, ki je opozorilo na zbliževanje Slovenije in Izraela pod novo Janševo vlado. Udeleženci protesta so vladi očitali, da je Slovenijo spremenila v politično kolonijo Izraela, predsedniku vlade pa veleizdajo, ker da »postavlja Slovenijo ob bok izraelski genocidni politiki«, je poročala STA. Protestniki so kot »častnega gosta BSF« predstavili lutko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.

Protest po vsem sodeč ni imel večjih posledic na potek foruma, ki se bo nadaljeval jutri, in sicer z okroglimi mizami o prihodnosti čezatlantskega zavezništva in »evropeizaciji« Nata, vojni v Ukrajini in širitvi EU kot enemu redkih geopolitičnih orodij, ki jih ima Unija še vedno na voljo.