Na bolniški že več kot devet let
Za bolniške gre iz zdravstvene blagajne rekordnih 13 odstotkov denarja.
Izdatki zdravstvene blagajne (ZZZS) za nadomestilo plač za čas bolniške odsotnosti z dela zadnja leta skokovito naraščajo. Bistveni skok se je zgodil po leta 2013 uveljavljeni pokojninski reformi. V porastu so bolniške, daljše od enega leta. Rekorder je na bolniški že devet let in devet mesecev.
Številke so na videz suhoparne, a vsaka pomeni zaposlenega bolnega človeka. Lani je bilo od 849.786 zaposlenih 3,6 odstotka bolnih. Vsi skupaj so izgubili 12,2 milijona delovnih dni. To je sicer manj kot pred desetletjem, a so izdatki ZZZS kljub temu narasli. Letos bo glede na sedanji trend dal za bolniška nadomestila 321,5 milijona evrov (glej tabelo), kar je ogromno: dobrih 13 odstotkov vsega denarja, ki ga zbere zdravstvo s prispevki, gre torej za nadomestilo plač za bolezensko odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni. K temu pa je treba prišteti še stroške delodajalcev za boleznine do takrat.
Bolniška odsotnost je lani v povprečju trajala 10,5 delovnega dneva, v breme delodajalca 7,5, v breme ZZZS pa 16,3. Za dolgotrajne bolniške se štejejo bolniške, daljše od enega leta; na takih je bilo zadnjega maja letos 6535 ljudi. Številka je v zadnjih petih letih podvojena: leta 2012 je bilo na dolgotrajni bolniški 3119 zaposlenih. Zdaj je na bolniški, daljši kot pet let, 94 oseb, rekorder pa 9 let in 9 mesecev. K temu prispevajo izjemno dolgotrajni postopki za prehod v invalidnost in pravica do neomejenega pritoževanja.
Največ zaposlenih je bilo lani na bolniški v rudarstvu (40 odstotkov tam zaposlenih), sledi javna uprava (34 odstotkov) in zdravstvo s socialnimi dejavnostmi (28 odstotkov), nato pa oskrba z elektriko, plinom in paro ter finančna in zavarovalniška dejavnost (obe 27 odstotkov). Najdlje so v povprečju na bolniški delavci iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribolova (lani 80 dni), iz gradbeništva (64 dni) in gostinstva (55 dni).
Zaradi podaljšanja delovne dobe je med zaposlenimi zdaj več starejših kot pred letom 2013. Kar četrtina vseh zaposlenih je stara med 50 in 59 let. Starejših od 60 let je 23.400, pred petimi leti jih je bilo 13.400. Starejši zbolijo veliko pogosteje in za dlje časa kot mlajši. Na ZZZS ocenjujejo, da vpliva na porast bolniških poleg spremenjene starostne strukture še (pre)velika obremenjenost zaposlenih, podaljševanje zdravljenja zaradi čakalnih dob in vedno slabšega razmerja med pokojnino in plačo.
Številke so na videz suhoparne, a vsaka pomeni zaposlenega bolnega človeka. Lani je bilo od 849.786 zaposlenih 3,6 odstotka bolnih. Vsi skupaj so izgubili 12,2 milijona delovnih dni. To je sicer manj kot pred desetletjem, a so izdatki ZZZS kljub temu narasli. Letos bo glede na sedanji trend dal za bolniška nadomestila 321,5 milijona evrov (glej tabelo), kar je ogromno: dobrih 13 odstotkov vsega denarja, ki ga zbere zdravstvo s prispevki, gre torej za nadomestilo plač za bolezensko odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni. K temu pa je treba prišteti še stroške delodajalcev za boleznine do takrat.
Bolniška odsotnost je lani v povprečju trajala 10,5 delovnega dneva, v breme delodajalca 7,5, v breme ZZZS pa 16,3. Za dolgotrajne bolniške se štejejo bolniške, daljše od enega leta; na takih je bilo zadnjega maja letos 6535 ljudi. Številka je v zadnjih petih letih podvojena: leta 2012 je bilo na dolgotrajni bolniški 3119 zaposlenih. Zdaj je na bolniški, daljši kot pet let, 94 oseb, rekorder pa 9 let in 9 mesecev. K temu prispevajo izjemno dolgotrajni postopki za prehod v invalidnost in pravica do neomejenega pritoževanja.
Največ zaposlenih je bilo lani na bolniški v rudarstvu (40 odstotkov tam zaposlenih), sledi javna uprava (34 odstotkov) in zdravstvo s socialnimi dejavnostmi (28 odstotkov), nato pa oskrba z elektriko, plinom in paro ter finančna in zavarovalniška dejavnost (obe 27 odstotkov). Najdlje so v povprečju na bolniški delavci iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribolova (lani 80 dni), iz gradbeništva (64 dni) in gostinstva (55 dni).
Zaradi podaljšanja delovne dobe je med zaposlenimi zdaj več starejših kot pred letom 2013. Kar četrtina vseh zaposlenih je stara med 50 in 59 let. Starejših od 60 let je 23.400, pred petimi leti jih je bilo 13.400. Starejši zbolijo veliko pogosteje in za dlje časa kot mlajši. Na ZZZS ocenjujejo, da vpliva na porast bolniških poleg spremenjene starostne strukture še (pre)velika obremenjenost zaposlenih, podaljševanje zdravljenja zaradi čakalnih dob in vedno slabšega razmerja med pokojnino in plačo.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji