Na Brniku oživel redni letalski potniški promet
Po prvem letu Air Serbie na letališču do začetka julija pričakujejo povratek večine preostalih prevoznikov. Napovedujejo zmanjševanje stroškov, tudi stroškov dela.
Odpri galerijo
Kot je ob pristanku letala Air Serbie, ki je prispelo iz Beograda, povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, bodo v prihodnjih dneh in tednih sledili še drugi leti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na ljubljanskem letališču je po dveh mesecih in pol zatišja danes znova stekel redni letalski potniški promet. Po prvem letu Air Serbie na letališču do začetka julija pričakujejo tudi povratek večine preostalih prevoznikov, a bo veliko odvisno od odpiranja meja. Zaradi upada prihodkov so na letališču primorani v racionalizacijo stroškov.
Kot je ob pristanku letala Air Serbie, ki je prispelo iz Beograda, povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, bodo v prihodnjih dneh in tednih sledili še drugi leti. Vzpostavljanje rednega potniškega prometa bo glede na napovedi letalskih prevoznikov in preverjanje rezervacijskih sistemov, ki so odprti za prodajo, potekalo v treh delih.
Do 15. junija na ljubljanskem letališču pričakujejo tudi Lufthanso, poljskega prevoznika in Montenegro Airlines, do konca junija pa še Swiss Air, Air Brussels, Transavio in British Airways ter nato po 1. juliju, ko naj bi promet stekel bolj smelo, tudi druge. Sta se pa povezavi z Ljubljano v letošnji sezoni odpovedala Iberia in Finnair.
Napovedani so tudi čarterski leti, in sicer so ključni slovenski tour operatorji prve lete napovedali za drugo polovico julija in avgust. Ker je odprta meja s Hrvaško, se trenutno načrtuje vzpostavitev letov med Ljubljano in Dubrovnikom, naslednja destinacija pa bo Grčija.
Vsekakor bodo letos letalske povezave okrnjene, saj tudi letalski prevozniki krčijo svoje flote. Pri tem se postavlja vprašanje, katere države bodo prve deležne hitrih in varnih letalskih povezav. »Začenja se tekma za čimprejšnje pridobivanje prevoznikov. Rezultat pa bo precej odvisen od tega, kako se bodo države, vključno s Slovenijo, odzvale v smislu odpiranja meja in v smislu bolj smelega strateškega nastopa ter podpiranja promocije na trgih, kjer naj bi prevozniki vzpostavili letalski promet,« je dejal Skobir.
Kot je poudaril, svet in gospodarstvo potrebujeta letalski promet, vprašanje pa je, kako se bo vračalo zaupanje potnikov v varnost letalskega prometa. Kako hitro se bo letalski promet vračal v Slovenijo, bo odvisno tudi od tega, kako se bo država dogovarjala z drugimi državami, po vzoru dogovorov s Hrvaško.
Čeprav se bodo v Fraportu Slovenija trudili čim bolj povrniti promet, pa bodo vseeno morali radikalno poseči v vse vrste stroškov, tako v stroške dela kot v investicije, je napovedal Skobir. Po zaustavitvi potniškega prometa od 17. marca dalje je namreč letališče imelo le 15 odstotkov običajnega prometa. Zaradi tega ima upravljavec letališča precejšnje likvidnostne težave.
V podjetju so se hitro odzvali z zmanjševanjem stroškov, a so fiksni stroški ostali visoki. Ker je letalski promet strateško in poslovno pomemben za gospodarstvo in turizem, je Fraport Slovenija na pristojna ministrstva naslovil tudi več pobud za pomoč, vendar, kot je povedal Skobir, do danes letalski promet ni bil deležen posebnih ukrepov.
Kaj zmanjševanje stroškov pomeni za zaposlene, Skobir še ni mogel napovedati. »Koliko bo treba zmanjšati število zaposlenih, bo odvisno od napovedi letalskih prevoznikov. Če bodo napovedi ostale take kot danes ali pa se še dopolnjevale, kar je odvisno od odpiranja meja in dogovorov naše države z drugimi, potem bodo ti posegi seveda toliko manjši,« je dejal in pojasnil, da se razmere spreminjajo iz dneva v dan.
»Zaradi naše likvidnosti in obstoja, da bomo pripravljeni na nadaljnji razvoj, pa bo še enkrat treba prevetriti tudi vse ključne stroške, kar se tiče investicij,« je povedal Skobir. Velike investicije v širitev potniškega terminala, ki je za letališče strateškega pomena, za zdaj ne nameravajo ustaviti. Utegne pa se zgoditi, da jo bodo zamaknili, vendar zdaj še teče dalje.
Na letališču so zaradi covida-19 za varnost potnikov in zaposlenih sprejeli vse ukrepe in protokole, ki jih predpisuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vstop na terminal je dovoljen le potnikom in zaposlenim, obvezno je nošenje mask, razkuževanje in distanciranje. S steklenimi pregradami pa so na letališču poskrbeli, da imajo zaposleni čim manj stikov s potniki.
Merjenja telesne temperature za zdaj niso uvedli, saj to ni obvezno. »V pogovoru z NIJZ je bilo tudi ocenjeno, da to ni potrebno. Če bo evropska komisija ali agencija za varnost to uvedla kot predpis, ki bo veljal za vso Evropo, pa bomo tudi to upoštevali in namestili termokamere,« je povedal Skobir in dodal, da so z NIJZ uskladili tudi vse protokole za primer, da bi na letališču obstajal sum na okužbo ali pa bi jih že z letala obvestili o sumljivem potniku.
Pri prihodu potnikov veljajo tudi vsi ukrepi kot pri prehodu državnih meja. Za današnje potnike iz Srbije, ki ni v EU, tako velja predpisana karantena, razen za izjeme, torej slovenske državljane, tiste z nepremičninami v Sloveniji in tiste z diplomatskimi potnimi listi, je pojasnil Skobir. Po njegovih podatkih je danes iz Beograda priletelo okoli 30 potnikov, na letu za nazaj pa jih je bilo okoli 40.
Med potniki je bil tudi Slovenec, ki živi v Beogradu, in se je zaradi bolne matere med epidemijo večkrat poskušal vrniti v Slovenijo, a so se razmere iz dneva v dan spreminjale in mu zaradi epidemioloških ukrepov vse doslej to ni uspelo. Sam let je po njegovih besedah minil brez težav, so pa vsi potniki nosili maske, nekateri tudi rokavice.
Kot je ob pristanku letala Air Serbie, ki je prispelo iz Beograda, povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, bodo v prihodnjih dneh in tednih sledili še drugi leti. Vzpostavljanje rednega potniškega prometa bo glede na napovedi letalskih prevoznikov in preverjanje rezervacijskih sistemov, ki so odprti za prodajo, potekalo v treh delih.
Preberite še: Redni letalski promet bo jutri obstal
Vračajo se Lufthansa, British Airways, Swiss Air in drugi, julija prvi čarterski leti
Do 15. junija na ljubljanskem letališču pričakujejo tudi Lufthanso, poljskega prevoznika in Montenegro Airlines, do konca junija pa še Swiss Air, Air Brussels, Transavio in British Airways ter nato po 1. juliju, ko naj bi promet stekel bolj smelo, tudi druge. Sta se pa povezavi z Ljubljano v letošnji sezoni odpovedala Iberia in Finnair.
Napovedani so tudi čarterski leti, in sicer so ključni slovenski tour operatorji prve lete napovedali za drugo polovico julija in avgust. Ker je odprta meja s Hrvaško, se trenutno načrtuje vzpostavitev letov med Ljubljano in Dubrovnikom, naslednja destinacija pa bo Grčija.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Vsekakor bodo letos letalske povezave okrnjene, saj tudi letalski prevozniki krčijo svoje flote. Pri tem se postavlja vprašanje, katere države bodo prve deležne hitrih in varnih letalskih povezav. »Začenja se tekma za čimprejšnje pridobivanje prevoznikov. Rezultat pa bo precej odvisen od tega, kako se bodo države, vključno s Slovenijo, odzvale v smislu odpiranja meja in v smislu bolj smelega strateškega nastopa ter podpiranja promocije na trgih, kjer naj bi prevozniki vzpostavili letalski promet,« je dejal Skobir.
Kot je poudaril, svet in gospodarstvo potrebujeta letalski promet, vprašanje pa je, kako se bo vračalo zaupanje potnikov v varnost letalskega prometa. Kako hitro se bo letalski promet vračal v Slovenijo, bo odvisno tudi od tega, kako se bo država dogovarjala z drugimi državami, po vzoru dogovorov s Hrvaško.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Radikalni posegi v stroške
Čeprav se bodo v Fraportu Slovenija trudili čim bolj povrniti promet, pa bodo vseeno morali radikalno poseči v vse vrste stroškov, tako v stroške dela kot v investicije, je napovedal Skobir. Po zaustavitvi potniškega prometa od 17. marca dalje je namreč letališče imelo le 15 odstotkov običajnega prometa. Zaradi tega ima upravljavec letališča precejšnje likvidnostne težave.
V podjetju so se hitro odzvali z zmanjševanjem stroškov, a so fiksni stroški ostali visoki. Ker je letalski promet strateško in poslovno pomemben za gospodarstvo in turizem, je Fraport Slovenija na pristojna ministrstva naslovil tudi več pobud za pomoč, vendar, kot je povedal Skobir, do danes letalski promet ni bil deležen posebnih ukrepov.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Kaj zmanjševanje stroškov pomeni za zaposlene, Skobir še ni mogel napovedati. »Koliko bo treba zmanjšati število zaposlenih, bo odvisno od napovedi letalskih prevoznikov. Če bodo napovedi ostale take kot danes ali pa se še dopolnjevale, kar je odvisno od odpiranja meja in dogovorov naše države z drugimi, potem bodo ti posegi seveda toliko manjši,« je dejal in pojasnil, da se razmere spreminjajo iz dneva v dan.
»Zaradi naše likvidnosti in obstoja, da bomo pripravljeni na nadaljnji razvoj, pa bo še enkrat treba prevetriti tudi vse ključne stroške, kar se tiče investicij,« je povedal Skobir. Velike investicije v širitev potniškega terminala, ki je za letališče strateškega pomena, za zdaj ne nameravajo ustaviti. Utegne pa se zgoditi, da jo bodo zamaknili, vendar zdaj še teče dalje.
Obvezno nošenje mask, razkuževanje in distanciranje
Na letališču so zaradi covida-19 za varnost potnikov in zaposlenih sprejeli vse ukrepe in protokole, ki jih predpisuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vstop na terminal je dovoljen le potnikom in zaposlenim, obvezno je nošenje mask, razkuževanje in distanciranje. S steklenimi pregradami pa so na letališču poskrbeli, da imajo zaposleni čim manj stikov s potniki.
Merjenja telesne temperature za zdaj niso uvedli, saj to ni obvezno. »V pogovoru z NIJZ je bilo tudi ocenjeno, da to ni potrebno. Če bo evropska komisija ali agencija za varnost to uvedla kot predpis, ki bo veljal za vso Evropo, pa bomo tudi to upoštevali in namestili termokamere,« je povedal Skobir in dodal, da so z NIJZ uskladili tudi vse protokole za primer, da bi na letališču obstajal sum na okužbo ali pa bi jih že z letala obvestili o sumljivem potniku.
Pri prihodu potnikov veljajo tudi vsi ukrepi kot pri prehodu državnih meja. Za današnje potnike iz Srbije, ki ni v EU, tako velja predpisana karantena, razen za izjeme, torej slovenske državljane, tiste z nepremičninami v Sloveniji in tiste z diplomatskimi potnimi listi, je pojasnil Skobir. Po njegovih podatkih je danes iz Beograda priletelo okoli 30 potnikov, na letu za nazaj pa jih je bilo okoli 40.
Med potniki je bil tudi Slovenec, ki živi v Beogradu, in se je zaradi bolne matere med epidemijo večkrat poskušal vrniti v Slovenijo, a so se razmere iz dneva v dan spreminjale in mu zaradi epidemioloških ukrepov vse doslej to ni uspelo. Sam let je po njegovih besedah minil brez težav, so pa vsi potniki nosili maske, nekateri tudi rokavice.
FOTO: Leon Vidic/Delo
