Na cestah varno v glavno poletno sezono

Vozite strpno, varno, ne prehitro, upoštevajte varnostno razdaljo in imejte dovolj vode.

Objavljeno
24. julij 2015 19.42
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Statistika prometnih nesreč je letos neusmiljena. Na naših cestah je do vključno četrtka, 23. julija, umrlo 68 udeležencev v prometu, kar je v primerjavi z istim obdobjem lani 13 več. Na avtocestah je bilo letos osem nesreč s smrtnim izidom, lani v istem času deset. Cilj je »vizija nič«.

Letos je na naših cestah umrlo 18 voznikov osebnih vozil, 13 kolesarjev, 13 voznikov enoslednih motornih vozil, 11 potnikov, 10 pešcev ter po en traktorist, voznik tovornega vozila in voznik tricikla. Za skoraj četrtino več kot lani v primerljivem obdobju. Od 68 umrlih jih je kar 37 ozirom 54 odstotkov iz tako imenovane »ranljive skupine udeležencev«, to so vozniki enoslednih vozil, kolesarji, pešci. »Stanje je kritično predvsem pri kolesarjih, saj jih je že zdaj umrlo toliko kot v vsem lanskem letu,« pravi vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa Vesna Marinko.

Ozaveščanje voznikov

Najmanj nesreč se zgodi na avtocestah, tako da te še vedno veljajo za najvarnejše, po nekaterih izračunih celo sedem- do devetkrat varnejše od drugih cest. V Sloveniji imamo 612 kilometrov avtocest in hitrih cest, kar je devet odstotkov državnih cest. Avtoceste in hitre ceste prevzemajo približno polovico cestnega prometa. Tudi v Družbi za avtoceste RS (Dars) si prizadevajo za povečanje prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljajo. V Darsu investirajo več deset milijonov na leto v izboljšave infrastrukture ter v cestno opremo in naprave za izboljšanje prometne varnosti. Letos so za to namenili 3,6 milijona evrov.

»Gre za aktivnosti, ki po vsebini in obsegu pomenijo nadaljevanje tistih iz prejšnjih let. Prometna varnost na naših avtocestah in hitrih cestah se ne poslabšuje, vendar s takšnim stanjem nismo zadovoljni. Naš edini pravi cilj je »vizija nič«, torej prizadevanja, da na naših cestah ne bo več nihče umrl,« pojasnjuje vodja službe upravljanja prometa in prometne varnosti v Darsu Ulrich Zorin. V zadnjem času so več pozornosti namenili akciji ozaveščanja udeležencev v prometu o pravilnem razvrščanju na avtocestah v primeru nesreče Reši življenje. S pravilnim razvrščanjem (skrajno levo in skrajno desno) se ustvari sredinski reševalni pas, ki za 40 odstotkov izboljša možnosti reševanja življenj ponesrečenim.

Strpnost in zmernost

»Če se odpravljate na dopust, se oborožite z dobršno mero strpnosti,« pravi Barbara Janežič iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC), saj je v večini julijskih in avgustovskih koncev tedna pričakovati, da bo na avtocestah reka razbeljene jeklene pločevine, ki je ob petkih popoldne in še posebno ob sobotah dopoldne praviloma usmerjena proti turističnim krajem na slovenski in hrvaški obali, ob nedeljah pozno popoldne in še posebno proti večeru, ko se počitnikarji vračajo domov, pa v nasprotno smer.

V Darsu in PIC voznikom priporočajo predvsem strpnost, ker tujci ne poznajo slovenskih cest, zato je od njih mogoče pričakovati nepredvidena ravnanja. Problematični so predvsem vozniki iz Romunije in Bolgarije. Ti dve državi sta na vrhu po številu smrtnih prometnih nesreč na prebivalca v EU: Romunija je na drugem, Bolgarija na tretjem mestu. Na prvem je Latvija.

Med koristne napotke za voznike uvrščajo tudi preverjanje stanja na cestah, pripravo alternativnih poti, večje število postankov in lahko razgibavanje, zmerno vožnjo in upoštevanje omejitev hitrosti, držanje varnostne razdalje, spremljanje vremenskih razmer, v avtu pa je vedno treba imeti zadostno količino pijače, predvsem vode.