Na cilju dirke po Franciji dan pred Pogačarjem

Ko je pri 24. letih pospravil svoje profesionalne tekaške copate, je Domen Žnidarič začel poklicno kariero v pravu. Vendar pa ni dolgo vztrajal. Želja po lastnem podjetju, ki ga je spremljala že od gimnazijskih časov, ga je skupaj z ženo najprej popeljala v svet spletne prodaje, pred 11 leti pa je ustanovil družinsko podjetje Pro time, ki se ukvarja s profesionalnim elektronskim merjenjem rezultatov na športnih tekmovanjih.

Atletsko športno kariero hitro končali. Zakaj?

K temu je najbolj prispevalo, da se nama je z zdajšnjo ženo v času študija rodila hči, z rezultati, ki sem jih takrat dosegal na atletskih stezah, pa ni bilo mogoče preživeti. Tako se se odločil, da dokončam študij prava ter se zaposlim. Kot pripravnik sem delal v odvetniški pisarni, nato pa na občini. Ko sem doštudiral, me je to veselilo.

Ste z odprtjem spletne trgovine testirali svojo podjetniško žilico?

V času gospodarske, nepremičninske in finančne krize sva res z ženo odprla spletno trgovino z žensko konfekcijo. Odločitev je bila bolj splet okoliščin kot načrtovana pot, se je pa na koncu razvila v lepo zgodbo, trgovino v Slovenji in na Hrvaškem sva prodala. Sicer pa mi je bilo podjetništvo že v gimnazijskih letih zelo blizu in imel sem idejo, da bom nekoč imel svoje podjetje.

Nisem si mislil, da bo to to, s čimer se ukvarjamo v Pro timeu, mi je bil pa svet športnih meritev zelo zanimiv. Vedno me je zanimalo, kaj se dogaja v ozadju teh rezultatov, ki jih dosežemo na tekmovanjih, kaj vse je potrebno, da je na koncu izmerjena vsaka stotinka in tisočinka.

Kako pomembna je zmagovalna miselnost za uspeh, tako v športu kot v poslu?

Zelo. Vedno stremiš k nečemu najboljšemu. V športni karieri so bili to slovenski rekordi, norme za večja tekmovanja. Nazadnje smo z ekipo lovili normo za olimpijske igre v Pekingu, žal se nam ni izšlo. V karieri si moraš zadati visoke cilje, biti najboljša verzija sebe, imeti zmagovalno miselnost in napredovati. Če zaplavaš v povprečje ali pa si zadaš nizke cilje, mislim, da ni možnosti za resen razvoj ali pa zmage. V poslu pa je seveda enako, le da so naše zmage, ko dobimo nek nov ali pa velik projekt, ali pa, ko nekaj zelo dobro naredimo, ko so naše stranke in partnerji zadovoljni. Takšne zmage v poslu prinašajo enako zadovoljstvo, kot tiste, ki sem jih doživljal na atletskih stezah.

Kako, da ste poslovno priložnost videli ravno v merjenju časa na športnih dogodkih? Ste že med športno kariero videli možnost za izboljšave teh storitev ali vas je bolj zanimalo, kaj se v ozadju dogaja?

Tudi izboljšave, predvsem pa radovednost, kaj vse se dogaja v ozadju. Pa tudi na trgu, na katerem je bil takrat en slovenski ponudnik, smo z ekipo ocenili, da je prostor za še kakšnega igralca. S sestro sva že po koncu srednje šole razmišljala o podjetništvu, a bi bil potreben velik finančni vložek, spletno trgovino je bilo enostavneje vzpostaviti. Prve podjetniške izkušnje, ideja, ki smo jo imeli v širšem družinskem krogu in pripravljenost na večjo investicijo v tehnično opremo nas je spodbudilo, da smo vzpostavili Pro time. Danes nas je v ekipi osem sodelavcev.

Kako vam je pa športna kariera pomagala in vas morda tudi ovirala pri prodoru na trg in tudi kasneje?

Naleteli smo na kakšno začudenje iz atletskih krogov, da smo vstopili na trg športnih meritev, a večinoma so bili odzivi pozitivni. Izkoristili smo nekatere kontakte, ki sva jih s trenerjem nabrala v času kariere. Ko smo potrkali na kakšna vrata in naleteli na poznane ljudi, smo lažje prišli do poslovnih sestankov in sklenili prva partnerstva.

Ali podjetnik potrebuje mentorja?

Sam bi ga v prvih letih bi ga potreboval, a ga nisem imel. Veliko sem se naučil z branjem biografij, lahko rečem, da sem iz njih črpal mentorska znanja. Vedno sem tudi prisluhnil nasvetu bolj izkušenih. V veliko podporo mi je bil tudi moj atletski trener Borut Podgornik, s katerim še zdaj odlično sodelujemo. To, da mladi ne pridobijo osnovnih podjetniških znanj v šoli, se mi ne zdi dobro. Inkubatorji, ki jih poznamo zdaj, so nek približek, kjer na začetku poti lahko dobiš neko podporo, nasvete, informacije.

Je bilo obdobje pandemije za vaše podjetje priložnost ali ovira? Ali je pandemija tudi na vašem področju kaj spremenila?

Takrat smo se oklepali zadnjih vejic za preživetje. Leto 2019 je bilo za nas zelo uspešno in potrebovali bi še leto ali dve za stabilizacijo poslovanja, tako da je pandemija udarila v najbolj neugodnem trenutku za nas. S pomočjo državnih subvencij in dodatnega zadolževanja, ki ni najprijetnejši del posla, smo se nekako prebili.

Glede sprememb po pandemiji pa lahko rečem, da v zadnjih dveh letih opažamo ponoven trend množičnejše rasti udeležbe na rekreativnih prireditvah na prostem. Tudi teh dogodkov je vedno več in nabor je bolj pester. Posebej bi izpostavil klasične cestne teke, maratone in še posebej t. i. traile. Enak trend je v tujini.

V Slovenijo ste prinesli tudi določen tehnološki napredek pri meritvah časa na športnih prireditvah.

Res je. Ravno v času, ko smo s podjetjem delali prve korake, je tehnologija zelo napredovala. Prvi v Sloveniji smo začeli uvajati nove, ergonomske in za organizatorje cenovno sprejemljivejše čipe, ki se namestijo na hrbtno stran štartne številke. Ponosni smo, da smo na tem področju orali ledino pri nas.

Kakšni pa so razvojni trendi v vašem poslu?

So odsev sodobnega sveta. To pomeni, da morajo biti prenosi v živo, rezultati, fotografije in posnetki pa na voljo takoj. V zadnjih letih je ta trend še bolj prevladujoč. Prihajajo tudi tehnologije umetne inteligence, ki bodo nam bodo na nekaterih področjih morda olajšale delo. Ampak glavni trend je, da se dogajanje seli na različne platforme, kjer je vse podatke možno spremljati v realnem času.

Česar smo vajeni v profesionalnem športu, se seli tudi v rekreativnega?

Tako je. Včasih smo imeli na voljo rezultate v živo samo na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in drugih največjih tekmovanjih, podatkom smo lahko sledili v televizijskih grafikah. Zdaj so neposredni prenosi tudi številnih manjših rekreativnih dogodkov na spletnih platformah, dostopnih na mobilnem telefonu, kjer imamo v vsakem trenutku podatke o tem, kdo teče, kje teče, kako hitro, praktično na dlani.

Mislim, da vse to pričakujemo, ker tehnologije to omogočajo. Pametne ure so v zadnjih letih postale zelo dostopne in s tem se je razširil krog uporabnikov. S tem so se pojavile tudi platforme za spremljanje napredka rekreativnega športnika, za pripravo načrtov treninga in podobno. Posameznik bolj spremlja, kje je tekel, kakšen srečni utrip je imel, kako uspešen je v primerjavi z ostalimi, kako trenira …

Katere športne prireditve vse pa ste že merili?

Zadovoljni smo, da imamo zelo širok nabor dogodkov, od najmanjših z nekaj deset udeleženci, pa do zelo velikih, kot je bil septembrski Julian Alps trail Run v Kranjski Gori, kjer je teklo pet tisoč ljudi. V regiji smo uradni merilec organizacije Ironman in pokrivamo tako dogodek v Poreču kot v Beogradu. Na to smo zelo ponosni, saj gre za zelo velika tekmovanja z več tisoč udeleženci. Imamo licenco Atletske zveze Slovenije za meritve atletskih tekmovanj, pri čemer pokrivamo predvsem otroške mitinge in otroško atletiko. Smo uradni merilec skoraj da vseh velikih trail tekov v Sloveniji, kjer gre tudi logistično in tehnično za zahtevne dogodke, ki trajajo tudi tri dni. Pokrijemo tudi druge manjše tekaške dogodke, triatlone, državna in tudi kakšno regijsko prvenstvo, delali smo že v moto športu, veliko je rekreativnih kolesarskih »granfondo« prireditev. Nabor je pester, zdaj vsako leto sodelujemo pri približno 150 športnih projektih. Naša velika želja in izziv obenem pa je pridobiti kakšen velik maraton, kjer bi v enem zamahu izmerili deset tisoč ali več udeležencev.

Kaj vam je pa dal šport?

Verjamem, da so kvalitete, ki sem jih pridobil v aktivni športni karieri, pripomogle tudi na poslovni poti. To so vztrajnost, disciplina, samodisciplina in da ne odneham ob prvi oviri oziroma takoj, ko postane težko.

Sem pa tudi po koncu profesionalne športne kariere ostal športnik. Letos sem z ekipo uspešno izpeljal projekt One day ahead challenge. Prekolesaril sem vse etape dirke po Franciji, začel en dan pred karavano profesionalcev in tudi pripeljal v Pariz dan pred njimi. Kolesarstvo je trenutno moja prva športna ljubezen. Zadovoljen sem, da sva z ženo, ki sva oba športna navdušenca, zdrav način življenja predala tudi obema hčerama, ki sta sicer uspešni plesalki.

Ste izmerili čas na Tour de France? Kako vam je šlo v primerjavi s Tadejem Pogačarjem?

Ne, nismo ga merili, cilj je bil, da ga prevozimo. Lahko omenim tudi dobrodelno ozadje tega projekta, saj poslovno sodelujemo s Fundacijo Primoža Rogliča, ki nas je tudi podprla. S poganjanjem pedal po Franciji smo tudi zbirali sredstva za fundacijo, ideja je bila, da brez poškodb in nesreč pripeljemo v Pariz.

Vam je ljubša kariera športnika ali poslovneža?

V obeh so pozitivne in negativne stvari, vendar se težko odločim. Rad se spominjam atletskih časov, imam lepe spomine na tisto obdobje. Enako pa velja tudi za prehojeno poslovno pot in razvoj Pro Timea.