Na Dolenjskem še naprej v en glas zagotavljajo, da ni varnostnih odstopanj

Včeraj so novomeški kriminalisti predstavili izsledke hišnih preiskav, ki so jih v torek izvedli v romskem naselju Žabjak pri Novem mestu: obiskali so tri naslove, pridržali štiri osumljence ter zasegli kup orožja in 776 nabojev. Na novinarski konferenci pa je Matjaž Štern, pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na novomeški policijski upravi, poudaril pristop, ki ga policija prakticira tudi na jugovzhodu Slovenije: »Odzove se na vsak sum kaznivega dejanja, ne glede na večetnično pripadnost ali karkoli drugega.«

Markeš o napetostih na Dolenjskem: »Slovenija je na tem, da poči«

S tem je Štern posredno zavrnil kritike delovanja policije, tožilstva ter sodstva na območju jugovzhodne Slovenije – sicer največje slovenske statistične regije –, slišane tudi iz vrst vladajočih politikov. »Morda smo vsi odpovedali, ker smo videli, da državni organi, tudi pravosodje, kljub temu da ima učinkovite predpise že zdaj, v praksi tega ne izvaja dosledno,« je na novomeški seji občinskega sveta povedala bivša pravosodna ministrica Andreja Katič.

S tem se ne strinja Romana Rački Strmole, predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu: »Naslovno sodišče poudarja, da se veljavni predpisi dosledno izvajajo. Pri presoji učinkovitosti izvrševanja predpisov pa je treba upoštevati tudi pristojnosti državnega tožilstva, ki je po zakonu pristojno za pregon storilcev in usmerjanje policije.« Predsednica sodišča pojasnjuje tudi, da sodišče, denimo, nima pristojnosti, ko v praksi obdolženci (najpogosteje pri malih tatvinah) poravnajo škodo, oškodovanci (največkrat trgovci) pa predlog za pregon umaknejo, zato sodišče izgubi pristojnosti za nadaljnje odločanje.

Rački Strmoletova opozarja, da je vsaka vsebinska odločitev prvostopenjskega sodišča predmet presoje drugostopenjskega sodišča, številne odločitve pa so podvržene tudi izrednim pravnim sredstvom: »Nadzor nad zakonitostjo odločitev je torej zagotovljen, zato je mogoče zaključiti, da se sedanji predpisi izvajajo dosledno. Sodniki sodnega okrožja Novo mesto ocenjujemo, da pri opravljanju funkcije nismo ogroženi,« pravi.

Policija zagotavlja tudi varnost nosilcem oblasti. FOTO: Blaž Samec/Delo

Razmere na novomeškem sodišču so »primerljive z razmerami na drugih sodiščih v Republiki Sloveniji. Sodišče je varna institucija – za varnost skrbijo varnostniki na vhodu in v objektu, pravosodni policisti ter policisti.«

»Policija na jugu Slovenije ocenjuje, da so varnostne razmere stabilne in pod nadzorom,« pravijo na generalni policijski upravi. Policija se z nasiljem spopada s kombinacijo preventivnih, operativnih in represivnih ukrepov. »Preventiva vključuje ozaveščanje javnosti, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami, medtem ko operativni ukrepi vključujejo hitro in strokovno posredovanje v primerih nasilja. Posebej poudarjena je zaščita žrtev ter zagotavljanje ustrezne podpore in pomoči,« pojasnjuje Drago Menegalija z generalne policijske uprave.

Fizični napadi ter ustrahovanja so prisotni v res majhnem obsegu, čeprav je policija v preteklosti obravnavala tudi taka dejanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Policija zagotavlja tudi varnost nosilcem oblasti. »Tožilci in sodniki so zaradi svoje vloge in funkcije med javno bolj izpostavljenimi, zato so pogosto tarča neprimernih zapisov, ki so največkrat sovražni, žaljivi, ustrahovalni, verbalno nasilni in imajo pogosto znake prekrška ali celo kaznivih dejanj,« našteva Menegalija, a dodaja: »Napadi ostajajo na ravni verbalnih groženj, žalitev, sramotenja, žaljivega komentiranja, spletnega nadlegovanja, diskreditacij. V največ primerih so to dejanja, storjena na spletu in po pošti.«

Fizični napadi ter ustrahovanja so prisotni v res majhnem obsegu, čeprav je policija v preteklosti obravnavala tudi taka dejanja.

Šutarjev zakon: gre za smiselne predloge ali poceni populizem?

Z vrhovnega državnega tožilstva (VDT) pa so nas seznanili, da morajo vodje tožilstev (na podlagi državnotožilskega reda) generalno državno tožilko obvestiti o vseh varnostnih dogodkih – torej ogroženosti življenja in varnosti ter varnosti oseb in premoženja. Šele nato generalna državna tožilka zaradi odločitve o varovanju oseb in prostorov o tem obvesti generalnega direktorja Policije.

»Podatki izkazujejo, da je generalna državna tožilka leta 2024 prejela 14 prijav varnostnih dogodkov iz sedmih različnih tožilstev, eno tudi iz Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu,« navajajo na VDT. Letos so prejeli sedem prijav, med njimi pa ni nobene iz tožilstev jugovzhodne Slovenije: »Navedeno izkazuje, da varnostna situacija na tožilstvih jugovzhodne Slovenije, kar zadeva varnostne dogodke, v ničemer ne izstopa.«