Organizacija Transparency International je danes objavila indeks zaznave korupcije za leto 2025, pri katerem bode v oči zlasti vsesplošni padec zahodnih držav, ki so nekdaj veljale za bistveno manj koruptivne. Za spoznanje je nazadovala tudi Slovenija. 

Indeks zaznave korupcije merijo v 182 državah sveta, najvišje na svetu se je z 89 točkami od stotih uvrstila Danska, sledita ji Finska (88) in Singapur (84), najnižjega z devetimi točkami pa sta dosegli Južni Sudan in Somalija. Med državami EU sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk.

Slovenija nazadovala

Slovenija je dosegla 58 točk, s čimer se umešča med Češko in Savdsko Arabijo. Od začetka merjenja indeksa leta 2012 je Slovenija prejela v povprečju 59 točk, največ 61 in najmanj 56. Slovenija letos mednarodno z 58 točkami dosega isti indeks kot Bocvana, Ruanda in Katar, vendar se je uvrstila pred vse sosednje države razen Avstrije. 

Prejšnje leto je na indeksu zaznavne korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, kar je enak rezultat kot med letoma 2018 in 2020. Na indeksu je doživela najizrazitejši padec v času zadnje Janševe vlade, ko je v dveh letih padla za štiri točke in 2022 dosegla zgodovinsko najslabši rezultat 56 točk.  

Slovenija še poslabšala uvrstitev na lestvici zaznave korupcije

»Rezultati indeksa zaznave korupcije ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej skrb vzbujajoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi,« je ob poslabšanju rezultata navedel predsednik Transparency International Slovenia Matej Mencej.

Korupcija v porastu 

V številnih zahodnih državah, ki so nekdaj veljale za nekoruptivne, je korupcija v porastu. Če je pred desetletjem na indeksu ducat držav doseglo rezultat nad 80 točk, je danes takih le še pet. 

ZDA so od leta 2016 padle za deset točk in pod Trumpovo vlado dosegle svoj najnižji rezultat v zgodovini s 64 točkami. V tem desetletju je največji padec sicer doživelo Združeno kraljestvo, ki je izgubilo kar enajst točk in padlo z 81 na 70 točk.

Devet točk je izgubila tudi Srbija, ki se danes s 33 točkami umešča za Alžirijo, Nepal ter Bosno in Hercegovino. Osem točk manj kot pred desetletjem so dosegle Švedska, Madžarska in Belgija, šest manj pa Švica.

Po vsem svetu kar 50 držav dosega bistveno slabši rezultat kot pred desetletjem, pri tem pa najnovejši indeks še ne zajema podatkov iz novo izdanih Epsteinovih dokumentov, v katerih so številni vplivni državni uradniki po svetu implicirani v koruptivnih in kriminalnih dejanjih.

Indeks zaznavne korupcije sicer ne meri dejanske korupcije, temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov, ki ocenjujejo razširjenost podkupovanja javnih uslužbencev, zlorab javnih sredstev, konflikte interesov, politične vplive na javne institucije, učinkovitost nadzora in pregona, neodvisnost sodstva in preglednost odločanja.