»Na informativnih dneh se da začutiti utrip šole«

Na SERŠ o dijakinjah in kavalirstvu, na Poljanah o tekmovalnosti med šolami in pomembnosti informativnega dne.

Objavljeno
13. februar 2015 16.53
Informativni dan
Robert Galun, Samo Petančič
Robert Galun, Samo Petančič

Maribor, Ljubljana - Začelo se je tako, kot se za šolo, kjer se vse bolj ali manj vrti okrog elektrike, spodobi. Oglasile so se električne kitare in iz zvočnikov je zadonelo: »I walk a lonely road, the only one that I have ever known!« Ne, ne, v Maribor ni zaneslo ameriških pop punkerjev Green Day, njihov komad Boulevard of broken dreams je nič kaj sramežljivo zaigral šolski bend Serš X.

Na Seršu namreč dijaki zgolj ne spajkajo žic, polagajo kablov ter ustvarjajo navadnim smrtnim nerazumljive računalniške programe, ampak se tudi zabavajo. Nad glasbeno nadarjenimi dijaki bdita dva mentorja in rezultati so vidni. Serš X ima raje bolj trde tone, Serš Power pa narodno-zabavne. In potem je tukaj še imitator raperja Eminena, ki je Slim Shady »zarepal« tako dobro, da bi ob poslušanju bržkone vsaj malce trznil celo avtor pesmi.

Najboljši na svetu

A da ne bo pomote. Na največji šoli v Podravju, ki jo trenutno obiskuje natanko 888 dijakov, ti se izobražujejo v različnih programih, od elektrikarja do maturanta tehniške gimnazije, zabava ni na prvem mestu, kar dokazujejo rezultati. »Trudimo so na področjih, kjer smo dobri. To pa je raziskovalna dejavnost,« poudarja ravnateljica Irena Srša Žnidarič. Ne skriva zadovoljstva ob dejstvu, da so dijaki z robotom, ki v labirintu išče ponesrečenca, najboljši na svetu: »To je res vrhunec. Imamo pa tudi ene izmed najboljših matematikov v Sloveniji. Od desetih jih je lani na državnem tekmovanju devet dobilo zlato priznanje.«

Pa to še zdaleč ni vse. Učitelj praktičnega pouka Milan Ivič, ki je med dijaki zelo priljubljen, razkrije, da so pred tremi leti v Bratislavi pokorili vso svetovno konkurenco s primerom regulacije temperature po posameznih učilnicah v šoli. V praksi to pomeni, da naprava prek spletnega strežnika preveri šolski urnik in šele uro pred začetkom pouka začne ogrevati posamezno učilnico.

Na SEDŠ tudi dijakinje

»Šola se mi zdi zelo v redu, učitelji tudi. Zanima me računalništvo in bi se rad vpisal na tehniško gimnazijo. Za naprej še ne vem, a za podlago se mi zdi Serš zelo dobra šola,« je bil nad videnim navdušen osnovnošolec Martin Grosek.

Dijak drugega letnika elektrotehnike Rene Hlade pa je s šolo tako zadovoljen, da bi se nanjo brez pomisleka znova vpisal. Kako tudi ne, ko pa je sodeloval v skupini, ki se je na povabilo sosednje Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko udeležila tekmovanja v izdelavi kolesa na električni pogon. In dijaki, ki so prejeli »wild card«, če se izrazimo v teniškem žargonu, so premagali dijake in zmagali.

A dovolj o dijakih. Verjeli ali ne, Serš obiskujejo tudi - dijakinje. Kakšnih trideset se jih je porazgubilo med množico fantov. »Fantje so zelo simpatični, večina jih je tudi zelo sposobnih in delovnih, dekleta pa si po mojem kar težko najdejo prostor v taki klimi,« pravi ravnateljica. »Morajo si res želeti delati v tej stroki, jih pa vzpodbujamo. Želimo jim pripraviti dekliški kotiček, kjer bi se malce bolj družile med seboj. Sicer pa se nekatere kar znajdejo v fantovski družbi, saj so fantje kavalirji.« Brez skrbi torej, bodoče dijakinje. Na Seršu manjšina večini ne odpira vrat, ji ne nosi torb in ne dela domačih nalog.

SERŠ. Foto Tadej Regent/Delo

Muzikalični sprejem obiskovalcev na Poljanah

Časi, ko je predstavitev srednje šole pomenila zgolj kratek nagovor bodočim dijakom in njihovim staršem, so, kot se je izkazalo ob našem obisku gimnazije Poljane, že davno mimo. Tam so več sto obiskovalcev informativnega dne sprejeli s sicer nekoliko predirljivimi glasbenimi izvajanji tamkajšnjih dijakov, ki jim je sledil tričetrturni nagovor v desetih učilnicah, nato pa bogata predstavitev šolskih dejavnosti s pogostitvijo.

Predstavili so se s plakati in eksponati - med zanimivejšimi so bile učilnice naravoslovnih predmetov -, gimnazijci pa so odgovarjali na vprašanja resnobnih staršev in tavajočih osnovnošolcev. Na šoli, kjer so dekleta sicer v večini, so pripravili s predmeti tematsko povezane prigrizke. Pri predmetu francoščine se je obiskovalec lahko naužil francoskih štručk, v učilnici ruščine, pa so dijaki postregli s sladicami - ruskimi kapami.

Številne aktivnosti morajo plačati starši

Obiskovalka, ki je na ogled prišla s sinom iz Celja, je sicer dejala, da na tovrstne pristope gleda nekoliko kritično. »Saj je v redu, da se poskušajo predstaviti v čim lepši luči, a tile prigrizki že malo spominjajo na semenj, ne pa na šolo,« je dejala. Prav tako je menila, da bi morala šola morda nuditi manj dejavnosti, a da bi te ostale plačane iz proračuna.

S približno 900 dijaki ena največjih gimnazij v državi nudi tako rekoč vse programe, ki jih za gimnazije predvideva učni načrt, poleg tega pa tudi številne izbirne vsebine - izlete, ekskurzije in mednarodne izmenjave.

Na vprašanje, koliko tovrstne dejavnosti letno stanejo starše, je ravnatelj Bojan Končan dejal, da je največji strošek študijska izmenjava v tretjem letniku, za katero učenec oziroma njegovi starši odštejejo 400 evrov, stroški številnih podobnih dejavnosti v drugih letnikih pa so med petdeset in sto evri. Sem seveda niso vštete cene učbenikov ter številne prostovoljne ekskurzije, ki jih ponuja šola in je vse treba plačati.

Tekmovalnost med šolami

Osnovnošolko Špelo je gimnazija pritegnila predvsem zaradi večje izbire jezikov in to, da na šoli poučujejo naravni govorci. Zanimata jo francoščina in španščina, glede na velik izbor predmetov za maturo pa pričakuje, da si bo lahko izbrala take, ki ji bodo omogočili vpis na fakulteto, ne da bi se morala preveč ukvarjati z matematiko in fiziko.

Ravnatelj opaža, da so se v osemnajstih letih, odkar je na čelu gimnazije, razmere res korenito spremenile. Po eni strani ministrstvo za šolstvo jim denar deli glede na število učencev, zato vlada med šolami njimi zdaj precejšnja tekmovalnost. Šole se poskušajo predstaviti čim bolj raznoliko in poglobljeno, vse zahtevnejši pa postajajo tudi starši, opaža Končan.

Gimnazija Poljane, foto: Jure Eržen/Delo

Poizvedovanje o srednjih šolah že v osmem razredu

Vsako leto je med obiskovalci informativnih dni tudi približno petnajst odstotkov učencev osmega razreda in njihovih staršev, ki se že eno leto pred končano osnovno šolo pozanimajo, kam bi vpisali bodočega dijaka. Da oglaševalski potencial prepoznavajo tudi mediji, dokazujejo klici z radijskih postaj, ki vodstvu šole ponujajo svoje storitve.

Informativnega dneva se je s sinom udeležil tudi starejši Ljubljančan, ki je pojasnil, da so si nekatere šole v njihovi družini ogledali že preteklo leto. Kot je povedal, se mu zdi, da informativni dnevi imajo svoje mesto - pri izbiri šole naj ne gre le za analizo povprečnega uspeha učencev določene šole na maturi ali na regionalnih tekmovanjih. Kot je dejal, se da na predstavitvah »marsikaj videti«, začutiti utrip šole in odnose, ki vladajo v različnih učnih ustanovah.

Tudi sam opaža, da se je oglaševanje tesno prepletlo s postopkom pridobivanja novih učencev in da se šole pri nas res na vse kriplje trudijo biti čim privlačnejše. Nenazadnje tudi zato, ker so generacije šolarjev vse manjše in je razpisanih mest v šolskem sistemu že več, kot je otrok, ki se želijo tja vpisati.