Na Kočevskem zapadlo več kot pet metrov snega

Kočevska je tudi pri vremenu omenjena le v primeru posebnosti. Drugače - kot da je ni.
Objavljeno
27. marec 2013 09.41
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje

Kočevje - Letošnja zima je na Kočevskem postregla s slovenskim rekordom, saj je zapadlo 452 centimetrov novega snega. Toda če vzamemo celotno obdobje, to je od jeseni, kot je zapadel prvi sneg, do včeraj, potem je številka še veliko višja, pravi vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje: »Od oktobra do včeraj je na Kočevskem zapadlo 520 centimetrov novega snega.«

Kočevje je vsa leta zelo visoko na spisku slovenskih krajev z največ snega, saj leži tik za dinarsko gorsko pregrado, kjer pogosto sneži. Če se sneg ne bi zaradi sonca in toplote tal posedal in če večine ne bi odnesla nedavna odjuga, potem bi bila Kočevska to zimo globoko pod snegom. Na vprašanje o pomladi pa Brane Gregorčič diplomatsko odgovarja, češ, »kurilne sezone še ni konec.«


Snežno odejo na Kočevskem in druge vremenske parametre - od vlage do vetra in temperatur - meri honorarni sodelavec Agencije za okolje v Mahovniku. Podoben sistem ima agencija še na Vojskem, v Lescah, Črnomlju, na Katarini nad Ljubljano in na Voglu.

 

Veliko, a redko kdaj omenjeno območje


To pa pomeni, da se kočevsko vreme znajde v medijih le dvakrat na dan, opozarja Vasja Marinč iz Kočevja: »Kočevska je za slovenske razmere velika pokrajina, a pri večini poročil, ko govorijo o vremenu, omenijo Belo Krajino, potem pa preskočijo na Postojno. Kot da Kočevske sploh ni.«


Letos je bilo nekoliko drugače zaradi velikih količin snega, ki so zapadle na Kočevskem, pravi Vasja Marinč: »Toda spet je bila Kočevska omenjena le kot zanimivost, kot skrajnost. Toda tako veliko območje - in ljudje s tega območja - bi si glede vremena zaslužili enako obravnavo kot jo imata Bilje pri Novi Gorici ali Krajinski park Goričko.« Tako kot na številnih drugih področjih Kočevja tudi glede vremena preprosto - ni.

 

Spremembe sredi leta 2015


Morda bo spremembo prinesel projekt, ki ima kratico Bober in ga na Agenciji za okolje izvajajo od leta 2007. To je evropski projekt z uradnim naslovom Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. Z njim želijo povečati »zmogljivosti Agencije RS za okolje pri spremljanju, proučevanju in napovedovanju dejavnikov vodnega kroga«. Projekt je vreden skorajda 33 milijonov evrov in bo končan junija 2015.


V okviru tega projekta bodo po Sloveniji obnovili ali na novo zgradili 248 metereoloških merilnih postaj. »V Kočevju oziroma v Mahovniku bo avtomatska postaja verjetno zgrajena že prej kot junija 2015, ker je za gradnjo že vse pripravljeno,« pravi Filip Štucin, vodja mreže metereoloških postaj na Agenciji za okolje, ki še dodaja, da bodo s tem tudi podatki o vremenu na Kočevskem uvrščeni v nabor.