Na letalo, hkrati pa pod nadzor in v analizo policije

Varuh človekovih pravic za presojo pooblastil policije. Ali je ureditev zbiranja in analize podatkov o letalskih potnikih ustrezna, bo presodilo ustavno sodišče.

Objavljeno
16. januar 2020 06.00
Posodobljeno
16. januar 2020 06.00
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je včeraj z veliko večino potrdil mnenje prvne službe, da ustavna presoja ureditve zbiranja in obdelave podatkov letalskih potnikov ni utemeljena. Pobudo varuha človekovih pravic pa podpira Levica, češ da pomenijo grob in protiustaven poseg v zasebnost državljanov, še več represije in nadzora.  FOTO: Jure Eržen
Nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je že leta 2017 – tudi po pozivu skupine državljanov in informacijske pooblaščenke – vložila zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih novih členov zakona o nalogah in pooblastilih policije. Zdaj je ustavno sodišče parlament pozvalo, naj se opredeli še do veljavne ureditve beleženja podatkov letalskih potnikov.

Eno pooblastilo na ledu, drugo že zgodovina
Levici je skupaj s SDS že uspelo blokirati uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, s katerimi je mogoče prestrezati telefonske komunikacije posameznikov, ki jih je uzakonil omenjeni zakon. Medtem ko so ustavni sodniki že dokončno presodili, da je optična prepoznava registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog neustavna.


Zbiranje in analiza podatkov o letalskih potnikih, gre za vse podatke, ki jih posameznik posreduje ob nakupu letalske vozovnice, naj bi se že v preteklosti izkazalo za učinkovito orodje za boj proti najhujšim mednarodnim virom ogrožanja varnosti.

Veljavna ureditev je ustrezna, vztraja vlada. Vendar vsi ne menijo tako. V uradu informacijske pooblaščenke so ob sprejetju ocenili, da zakon omogoča pretirane in nedopustne oblike množičnega nadzora nad posamezniki, brez ustreznih omejitev in varovalk. Opozorili so še na sporno znižanje pogojev za prikrite in namenske kontrole za posameznika v schengenskem informacijskem sistemu, zaradi katerega bi lahko bile na seznam vpisane tudi nedolžne osebe, ki bi bile nato ob vsakem potovanju znotraj EU brez pojasnila deležne poostrenega policijskega nadzora.

image
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Ljubljana, 31. maj 2019 Foto Leon Vidic/delo
Tatjana Bobnar,
generalna direktorica policije
Policija pri podatkih o letalskih potnikih ne zbira in obdeluje občutljivih osebnih podatkov, na temelju katerih bi bila mogoča diskriminatorna obravnava posameznega potnika. Prepovedana je vsaka obdelava občutljivih podatkov, ki se nanašajo na osebne okoliščine, povezane z verskim, političnim in drugim prepričanjem, podatkov, povezanih z zdravjem in s temeljnimi človekovimi pravicami


»Mi smo že takrat, ko je vlada Mira Cerarja začela s paketom represivne zakonodaje, temu nasprotovali. Tako kot varuh človekovih pravic, ki je nato pobudo za presojo ustavnosti vložil, in tudi preostala strokovna javnost ter civilna družba. Država in njen represivni aparat hočeta imeti čim več informacij – ne glede na to, kašne so – o svojih in tudi tujih državljanih. Vztrajamo, da gre za nesorazmeren ukrep,« poudarja Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levice.

Tej je skupaj s SDS že uspelo blokirati uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, s katerimi je mogoče prestrezati telefonske komunikacije posameznikov, ki jih je uzakonil omenjeni zakon. Medtem ko so ustavni sodniki že dokončno presodili, da je optična prepoznava registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog neustavna.

image
Matej T. Vatovec
FOTO: Blaž Samec
Matej Tašner Vatovec,
Levica
Statistika je pokazala, da ne gre za posebno uspešne ukrepe pri odkrivanju teroristov. Policija si, razumljivo, želi čim več nadzora, a država je tista, ki mora tehtati, kaj je še dovolj nadzora in kaj je preveč, ko začne posegati v svoboščine posameznikov. Mi ne podpiramo mnenja zakonodajno-pravne službe, podpiramo pa pobudo varuha človekovih pravic, ker ocenjujemo, da so nekatere stvari protiustavne.

 

Zdaj še zadnji sporni del zakona


Ker je varuh človekovih pravic konec septembra še razširil pobudo za oceno, bo ustavno sodišče zdaj posebej odločalo o zbiranju in analizi podatkov o letalskih potnikih, ki jih policija uporablja med drugim za boj proti nezakonitemu priseljevanju in izboljšanju mejne kontrole, izsleditev iskanih oseb in predmetov ter za boj proti terorizmu. Analizirajo med drugim specifične potovalne vzorce posameznikov ali pa na primer potnike, ki potujejo pogosto, ter v kombinaciji z drugimi parametri tako dobijo dodano vrednost, s pomočjo katere policija presodi, ali je potrebna nadaljnja obdelava osebnih podatkov posameznika.

Parlamentarni poslovnik določa, da kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru zadevo (zahtevo/pobudo/sklep) v obravnavo kot nasprotnemu udeležencu v postopku pred ustavnim sodiščem, predsednik državnega zbora to pobudo posreduje v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi in vladi.Ta vztraja, da je veljavna ureditev ustrezna. Da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena, ocenjuje tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Včeraj pa je tudi odbor za notranje zadeve, ki ga vodi Zvonko Černač (SDS), z osmimi glasovi za in dvema proti potrdil mnenje pravne službe, ki bo na temelju mnenja odbora zdaj pripravila odgovor ustavnemu sodišču.