Na meji že več kot 200 kilometrov ograje

Pod oznako interno je vlada pred dnevi obravnavala problematiko vzdrževanja žičnate in panelne ograje na meji.
Objavljeno
16. maj 2018 06.00
Posodobljeno
16. maj 2018 10.08
Ograja, žičnata in nato panelna, je bila postavljene zato, da bi policiji omogočala učinkovito varovanje zunanje schengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi ter njihovega premoženja. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana - Ministri so pred pričakovanim novim migrantskim valom, ki naj bi v prihodnjih tednih pljusknil tudi čez slovensko mejo, pred dnevi razpravljali o vzdrževanju tehničnih ovir na meji, ki so jih skladno s sklepom Cerarjeve vlade začeli postavljati po novembru 2015.

Najprej se je razširila neuradna informacija, da je vlada sprejela sklep o nakupu dodatnih količin ograje. Uradno tega ni mogoče preveriti, saj je gradivo zaupno, neuradno pa jo več vladnih virov zanika. Šlo naj bi le za obravnavo, povezano z vzdrževanjem. Materiala za postavitev tehničnih ovir na meji je po dostopnih podatkih na zalogi še precej, zato bi bila odločitev o dodatnem nakupu precej nenavadna.

image
FOTO: Infografika


Vsa naročila za nakupe ograje je, kot je znano, izvedel državni zavod za blagovne rezerve skladno z zahtevami vlade. Doslej je bilo za to porabljenih 13,6 milijona evrov. Stroški postavljene ograje so znašali okoli osem milijonov evrov; iz tega podatka pa je mogoče sklepati, da je precej materiala za postavitev tehničnih ovir še v zalogi.
 

Stanje ograje preverja policija


Stanje začasnih tehničnih ovir, postavljene so v skupni dolžini 216 kilometrov, meja z južno sosedo pa je v celoti dolga 670 kilometrov, redno preverja policija. Pogodbeni izvajalec pa opravlja čiščenje neposredne okolice začasnih tehničnih ovir ter odpravlja morebitne okvare in druga poškodovanja.

Policija redno preverja začasne tehnične ovire, ki so postavljene v skupni dolžini 216 kilometrov, meja z južno sosedo pa je v celoti dolga 670 kilometrov.


Ograja, žičnata in nato panelna, je bila postavljena zato, da bi policiji omogočala učinkovito varovanje zunanje schengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij ter celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Nedavne utopitve migrantov so se po nekaterih informacijah dogajale predvsem na krajih, kjer so občani zahtevali odstranitev varovalne ograje in možnost prostega prehoda meje.

Jutri se državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic spet odpravlja na Balkan, v BiH in Črni gori se bo znova pogovarjal o problematiki migracij, pred tem se je mudil v Trstu, Beogradu in Zagrebu. Njegovi pogovori o tej temi s kolegi na ozemlju nekdanje SFRJ so torej vse pogostejši, podrobnosti pa ne razkrivajo. »Srečanja spadajo v sklop obiskov držav Zahodnega Balkana oziroma držav, čez katere vodi nova tako imenovana južna podsmer zahodnobalkanske migracijske poti, na njih posebno pozornost namenjajo razmeram na področju migracij in dogovorom o še bolj okrepljenem medsebojnem sodelovanju na tem področju,« so redkobesedni na ministrstvu.

image
Na notranjem ministrstvu ne razkrivajo ocene, koliko rezervistov bi lahko poleti pomagalo varovati mejo. FOTO: Leon Vidic


Je pa notranja ministrica pred dnevi povedala, da se migrantska slika slabša. Kot je znano, je v toplejših mesecih mogoče pričakovati porast migracij v regiji. Po ocenah bi bilo lahko v tokratnem begunskem valu, ki si bo po balkanski poti proti zahodni Evropi prizadeval priti tudi čez slovensko ozemlje, okoli 60.000 migrantov. To je desetkrat manj od prvega množičnega migrantskega vala, ki se je čez Slovenijo valil v letih 2015 in 2016. V letih 2015 in 2016 je po podatkih policije v okviru migrantskega vala čez slovensko mejo prešlo 452.686 ljudi.


Hrvaška v nakup dodatnih terencev


Hrvaška policija je za boljši nadzor meje kupila tudi dodatnih 60 terenskih vozil, namenjenih obmejnim policistom. Hrvaškim policijskim upravam na obmejnih območjih z BiH so naložili dodatno krepitev nadzora meddržavne meje, ki je dolga približno tisoč kilometrov. Ta ukrep na hrvaško-bosanskohercegovski meji po poročanju Jutarnjega lista od Hrvaške zahtevajo Slovenija, Avstrije in Nemčija.

Za nakup rezilne žice in panelne ograje je država doslej porabila 13,6 milijona evrov.

Ograja je dolga 216 kilometrov, celotna meja z južno sosedo pa je 670 kilometrov.

Obmejnim policistom bodo poleti pomagali vpoklicani rezervisti.


Z notranjega ministrstva prihajajo zagotovila, da je slovenska policija pripravljena, načrti izdelani, dodala pa še, da naj bi tokrat migracije zadevale celotno državo. Migracije so za zdaj obvladljive, policija pa napoveduje, da naj bi svoje vrste ob meji poleti okrepila tudi z vpoklicem rezervistov. Ocen o tem, koliko bi jih lahko vpoklicali, ne razkrivajo. »Ker je obseg dela varovanja državne meje po policijskih upravah različno obremenjen, se v primeru potrebe vpoklica pomožne policije za namen zavarovanja državne meje odloči vsaka policijska uprava samostojno. Vpoklic in število vpoklicanih pomožnih policistov sta odvisna od različnih dejavnikov v danem trenutku, ki zahtevajo dodatno kadrovsko pomoč,« pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.
 

BiH prosi za pomoč


Vlada BiH je zaradi naraščajočega števila beguncev zaprosila za mednarodno tehnično in finančno pomoč pri preskrbi prebežnikov. Hkrati jo je Svet Evrope pozval, naj migrantom pomaga po najboljših močeh. Premier BiH Denis Zvizdić je včeraj napovedal, da bodo takoj začeli pripravljati nov akcijski načrt za begunce. Ob vse bolj aktualni begunski poti čez BiH je njihov dosedanji načrt o ravnanju z begunci iz leta 2015 neustrezen, saj so ob njegovi pripravi izhajali iz tega, da je njihova država le tranzitna. Položaj se je spremenil, saj Hrvaška zdaj vrača begunce v BiH in številni med njimi se odločijo, da bodo za azil zaprosili tam.