Na nacionalki poskusi političnega barantanja

Javne televizije politike spravljajo v skušnjavo. Zaradi vpletanja v uredniško avtonomijo na platformi Sveta Evrope novo opozorilo Sloveniji.

Objavljeno
11. maj 2016 18.30
Seja Programskega sveta RTV SLO
Sonja Merljak, Helena Kocmur
Sonja Merljak, Helena Kocmur

Ljubljana – Kako javna je še radiotelevizija, če se iz tedna v teden sooča s pritiski strank ali njihovih simpatizerjev? O posameznih novinarjih želi SDS razpravljati v odboru za kulturo, o njih je že večkrat želel razglabljati tudi programski svet, čeprav za to ni pristojen.

Na nacionalki ni miru. Programski svetniki se te dni soočajo z očitki o nelegalnem ravnanju zaradi imenovanja dosedanjega generalnega direktorja Marka Fillija. Obenem so svoje pristojnosti že nekajkrat prekoračili z razpravljanjem o delu posameznih novinarjev – nazadnje so hoteli razpravljati o 18 domnevno spornih primerih. Za neposlušne novinarje so celo zahtevali kazni. Vmešavanje politike v delo javne RTV zato zbuja pomislek, ali še gre za javno televizijo ali pa nemara že postaja državna. Za slednjo je značilno, da deluje v interesu politike in ne javnosti.

Poskusi političnega barantanja

»Mislim, da ima RTV Slovenija še vedno status javne radiotelevizije. To pa ne pomeni, da se ne sooča s poskusi političnega barantanja. Uspeva jim ohranjati razdaljo do politike, se pa seveda pozna, da so nekateri avtorji prispevkov oziroma oddaj bližje eni politični struji kot drugi,« meni svetnik Gojko Bervar.

Zaradi zahteve SDS po sklicu nujne seje odbora za kulturo je Svet Evrope na svoji platformi za promocijo zaščite in varnosti novinarstva objavil že četrto letošnje opozorilo državi Sloveniji. Napoved seje, na kateri bi razpravljali o posameznih novinarjih, ki veljajo za kritične do politične stranke in ki jim stranka očita neobjektivno poročanje o begunski krizi, o protestih zoper migrante in o strankinem predlogu snovanju narodne garde, je Svet Evrope označil z rumeno, torej drugo najvišjo stopnjo ogrožanja medijske svobode. To je obenem tudi že drugo opozorilo Sloveniji, povezano z SDS in njenim odnosom do novinarjev. Žaljivi tvit predsednika največje opozicijske stranke so marca na platformi umestili med najhujše napade na medijsko svobodo.

Problem vodenja

Za temeljni problem nacionalke velja njeno vodenje oziroma upravljanje. Strokovnjaki opozarjajo, da bo javnemu interesu lahko služila šele, ko se bo spremenil način imenovanja članov programskega sveta, ki je ključni organ hiše. Izvirni greh je v zakonu o RTV, ki omogoča netransparentno politizacijo programskega sveta. Država bi, na primer, svoje predstavnike lahko imenovala v nadzorni svet. Sedaj pa državni zbor poleg šestnajstih predstavnikov civilne družbe imenuje tudi pet svetnikov, ki jih predlagajo politične stranke.

»Sistemi so po svetu različni. Ponekod svetnike imenuje parlament. Tam je potem vsaj jasno, kdo stoji za kom. K nam pa nekateri prihajajo po ovinkih in s političnim blagoslovom. Nikoli ne veš, ali so predstavniki civilne družbe politično nevtralni ali ne,« pravi Gojko Bervar.

Ogorčenje v Veliki Britaniji

Politika si želi prilastiti celo britanski BBC. Režiser Peter Kosminsky je v svojem govoru ob podelitvi nagrade Bafta, obtožil vlado, da želi uničiti neodvisnost prve javne radiotelevizije na svetu in jo postaviti na raven državnih televizij v Severni Koreji ali Rusiji. »To je zelo srhljivo,« je dejal in javnost pozval: »Čas je da se upremo tem nevarnim neumnostim.« Njegove besede je ta pospremila s stoječimi ovacijami.

Želimo javno ali državno RTV?

Na zahtevo SDS po sklicu nujne seje odbora za kulturo, ki naj bi razpravljal o domnevni pristranskosti poročanja novinarjev nacionalne TV, se je odzvalo več novinarskih organizacij. Te so predsednika odbora DZ za kulturo Dragana Matića in člane pozvale, da preprečijo to razpravo in zaščitijo neodvisnost javnega servisa ter pravico javnosti do korektne in nepristranske informacije. Po njihovi oceni se nadaljujejo nedopustni politični pritiski na RTVS, posegi v uredniške pristojnosti ter politično obračunavanje s posameznimi novinarji in njihovimi avtonomnimi odločitvami. Spomnili so, da je ravno stranka SDS pred leti dosegla spremembo zakona o RTVS, »ki je v imenu depolitizacije ukinil neposredno imenovanje članov programskega sveta iz civilne družbe in to pristojnost zaupal poslancem«. O tem, kako preprečiti politizacijo javne RTV, smo se pogovarjali z medijskim analitikom dr. Markom Milosavljevićem.

Ali zakonodaja dopušča ukvarjanje parlamentarnega odbora za kulturo s domnevno pristranskem poročanju novinarjev javne RTV?


Odbor za kulturo DZ ni naslov, ki lahko obravnava vprašanje programskih vsebin, bodisi pokazateljev kakovosti, pravice do uravnoteženega poročanja ali drugih zadev, ko gre za novinarske vsebine javne RTV. Zato imamo organe, kamor se lahko pritožijo gledalci oziroma vsakdo, ki meni, da je z vsebino programa kaj narobe. Nenazadnje so v tej vlogi tudi Novinarsko častno razsodišče in sodišča.

Odbor za kulturo pa je del Državnega zbora, ki vendarle ne odloča o konkretnih vsebinah javne RTV. V nasprotnem primeru to ne bi bila več javna ampak parlamentarna televizija. Tudi v drugih vzhodnoevropskih državah, denimo na Poljskem, Madžarskem in v zadnjem času tudi na Hrvaškem, se krepijo težnje, da bi javna radiotelevizija služila predvsem zmagovalni politični opciji. Tega v Sloveniji ne bi smeli dopustiti, če želimo ohraniti javno RTV. Kakršnakoli morebitna sprememba zakonodaje v to smer bi pomenila, da nimamo več javne ampak državno RTV.

Kakšna je pri tem vloga programskega sveta RTV?


Že sama vloga programskega sveta kliče po natančnejši opredelitvi. Po zakonu o RTV namreč skrbi za kakovost in pestrost vsebin, tako kulturnih, športnih in razvedrilnih kot tudi informativnega programa. Vendar se svetniki pogosto postavljajo v vlogo urednikov, kar ni njihova naloga. Po drugi strani pa so vse večje tendence, da bi politiki interpretirali ravnanja in poročanja novinarjev ter vplivali na odločanje programskega sveta.

Kako torej preprečiti zlorabo javne RTV v politične namene?


Treba bi bilo spremeniti tisti del zakona o RTV, po katerem večino članov programskega sveta potrjuje parlament, tudi tistih, ki jih predlagajo gledalci, strokovna javnost in civilna družba. Tako smo v programski svet dobili množico ljudi, ki o medijih nimajo pojma, sami sebi pa se zdijo dovolj kvalificirani, da odločajo kulturnih, športnih, umetniških in drugih vsebinah. Članov programskega sveta bi moralo biti manj, da bi bili bolj operativni, predvsem pa bi morali biti imenovani tako, da jih v večji meri ne bi potrjeval DZ, saj bi s tem razpršili politično moč in onemogočili pretirano vmešavanje politike v delovanje RTV.