Dijaki v stiski: Ne oklevajte! Poiščite pomoč
Na popoldanski novinarski konferenci sta sodelovala Maja Kalin (Dijaška organizacija Slovenije) in izredni profesor dr. Robert Masten (Filozofska fakulteta).
Odpri galerijo
Dijaki se zaradi epidemije novega koronavirusa še vedno šolajo na daljavo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Kljub temu, da se število bolnikov v bolnišnicah že približuje številki 1200, je za zdaj vse pod nadzorom. Koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je skupaj z vodjo oddelka za bolnike s covidom-19 Splošne bolnišnice Ptuj Primožem Horvatom in vladnim govorcem Jelkom Kacinom sodeloval na dopoldanski novinarski konferenci, je rekel, da moramo zdržati še kakšen teden.
Kako dolgo pa bodo lahko zdržali dijaki? O tem predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin in izredni profesor dr. Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate na tej povezavi:
»Kvaliteta izobraževanja ta čas ni primerljiva s kvaliteto izobraževanja v šolskih klopeh. Situacija je nova za vse. Zgolj s skupnimi močmi lahko izobraževanje na daljavo naredimo primerljivo s tistim v šolskih učilnicah. Šolsko leto se je začelo v nenavadnih okoliščinah, a zagotovo ni izgubljeno,« je povedala predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin in izrazila željo, da bodo od pristojnega ministrstva kmalu prišle usmeritve, kako naprej, če se bo epidemija zavlekla v spomladanske mesece.
»Upamo da bo tega ne pride, a pripravljeni moramo biti na vse« je rekla Maja Kalin in dijake pozvala, naj bodo v tem času še posebej pozorni na svoje počutje, saj cele dneve sami presedijo pred računalniškimi ekrani, z okrnjenimi dostopi do druženja s prijatelji. Zaradi tega je žal zaznati velik porast različnih oblik duševnih bolezni in slabega duševnega počutja, občutja žalosti, utesnjenosti, negotovosti, celo depresije.
»Če opazite spremembe v svojem počutju ali obnašanju, poiščite pomoč. Pogovorite se s prijatelji, družino ali profesorji. S komerkoli,« polaga na srce Kalinova.
Izredni profesor dr. Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je rekel, da težave težko pridejo do živega tistim, ki so sprejeti in imajo oporo. »Gozd je mogočnejši kot posamezna drevesa. Drevo, ki bo ostalo samo, bo težje kljubovalo viharjem,« je rekel Masten in nadaljeval, da mnogi v družini ali v službi ne najdejo zavetja ali pa so ta okolja zanje celo največji vir stisk, pred katerimi morajo včasih celo bežati, če imajo kam.
»Največji vir stisk smo ljudje eni drugim. Najhuje je, če je temu tako znotraj družine, hudo pa je lahko tudi drugje,« opozarja Masten. Še posebej pozorni moramo v tem času biti na ljudi, za katere slutimo, da so v stiski. »Nobena skupnost ni idealna,« pravi Masten.
»Če se starša ne prenašata, lahko nastane v družini slabo vzdušje. Podobno velja tudi za odnose v delovnih okoljih,« je rekel in dodal, da imajo v družinah odrasli vedno večjo odgovornost kot mladostniki, mladostniki večjo odgovornost kot otroci, v šolah pa učitelji večjo odgovornost kot učenci.
Če pride do težav, je po mnenju Mastena nujno, da se jih obravnava. Učitelji pogosto rečejo, da za njihovo reševanje niso usposobljeni, a jih Masten poziva, naj to vseeno storijo. Nikar naj ne oklevajo tudi, ko gre zanje. Za vse velja, da je to nova situacija.
Kako dolgo pa bodo lahko zdržali dijaki? O tem predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin in izredni profesor dr. Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate na tej povezavi:
»Kvaliteta izobraževanja ta čas ni primerljiva s kvaliteto izobraževanja v šolskih klopeh. Situacija je nova za vse. Zgolj s skupnimi močmi lahko izobraževanje na daljavo naredimo primerljivo s tistim v šolskih učilnicah. Šolsko leto se je začelo v nenavadnih okoliščinah, a zagotovo ni izgubljeno,« je povedala predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin in izrazila željo, da bodo od pristojnega ministrstva kmalu prišle usmeritve, kako naprej, če se bo epidemija zavlekla v spomladanske mesece.
»Upamo da bo tega ne pride, a pripravljeni moramo biti na vse« je rekla Maja Kalin in dijake pozvala, naj bodo v tem času še posebej pozorni na svoje počutje, saj cele dneve sami presedijo pred računalniškimi ekrani, z okrnjenimi dostopi do druženja s prijatelji. Zaradi tega je žal zaznati velik porast različnih oblik duševnih bolezni in slabega duševnega počutja, občutja žalosti, utesnjenosti, negotovosti, celo depresije.
»Če opazite spremembe v svojem počutju ali obnašanju, poiščite pomoč. Pogovorite se s prijatelji, družino ali profesorji. S komerkoli,« polaga na srce Kalinova.
Gozd je močnejši od posameznega drevesa
Izredni profesor dr. Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je rekel, da težave težko pridejo do živega tistim, ki so sprejeti in imajo oporo. »Gozd je mogočnejši kot posamezna drevesa. Drevo, ki bo ostalo samo, bo težje kljubovalo viharjem,« je rekel Masten in nadaljeval, da mnogi v družini ali v službi ne najdejo zavetja ali pa so ta okolja zanje celo največji vir stisk, pred katerimi morajo včasih celo bežati, če imajo kam.
»Največji vir stisk smo ljudje eni drugim. Najhuje je, če je temu tako znotraj družine, hudo pa je lahko tudi drugje,« opozarja Masten. Še posebej pozorni moramo v tem času biti na ljudi, za katere slutimo, da so v stiski. »Nobena skupnost ni idealna,« pravi Masten.
Odrasli imajo največjo odgovornost
»Če se starša ne prenašata, lahko nastane v družini slabo vzdušje. Podobno velja tudi za odnose v delovnih okoljih,« je rekel in dodal, da imajo v družinah odrasli vedno večjo odgovornost kot mladostniki, mladostniki večjo odgovornost kot otroci, v šolah pa učitelji večjo odgovornost kot učenci.
Če pride do težav, je po mnenju Mastena nujno, da se jih obravnava. Učitelji pogosto rečejo, da za njihovo reševanje niso usposobljeni, a jih Masten poziva, naj to vseeno storijo. Nikar naj ne oklevajo tudi, ko gre zanje. Za vse velja, da je to nova situacija.
