Na Ojstrici bi vetrnice gradili tudi Čehi

Za vetrno polje ob meji z Avstrijo iščejo soglasje lastnikov zemljišč.

Objavljeno
11. maj 2017 21.46
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Dravograd – Za gradnjo vetrnih elektrarn na Ojstrici nad Dravogradom se poleg Dravskih elektrarn Maribor (DEM) potegujejo tudi Čehi. Kakšni natančno so njihovi načrti, ni znano. Po posredniku so sporočili le, da bodo svoj projekt pridobivanja zelene energije predstavili, ko bodo že imeli soglasja lastnikov zemljišč.

Po neuradnih, a zanesljivih podatkih se za gradnjo treh vetrnih elektrarn na Kozjem vrhu in na Ojstrici zanima podjetje Estivo HMB iz Ljubljane, za katerim stoji češka družba Petrol Future S.R.O. Mitja Hertiš, direktor Estive, je po posredniku na Koroškem sporočil, da je za pojasnila v medijih prezgodaj, saj podjetje še pridobiva podatke o lokacijah in soglasja pri lastnikih zemljišč. V nasprotju z Dravskimi elektrarnami Maribor, ki želijo na Ojstrici postaviti tri večje vetrne turbine s skupno močjo okoli deset megavatov, namerava češko podjetje postaviti tri manjše z močjo do enega megavata, s čimer bi se izognili postopkom umeščanja v prostor po državnem prostorskem načrtu. Za izvedbo projekta naj bi potrebovali le soglasja lastnikov zemljišč, saj je občina v občinskem prostorskem načrtu leta 2014 zapisala, da bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije.

Na kmetiji Marije Lesičnik, po domače Velški mori, zanimanja tujcev za postavitev ene od treh vetrnic na njihovem posestvu ne zanikajo, a podrobnosti ne razkrivajo, saj so tako Čehi kot DEM s svojimi ponudbami za odkupe oziroma dolgoročne najeme zemljišč med krajani povzročili velik nemir. Številni še vedno ugibajo, za kakšen denar se je z DEM že zdavnaj sporazumel kmet Stanko Mori. Njegovo posestvo, ki meri kar 54 hektarov, je očitno najbolj primerno za postavitev vetrnih elektrarn, saj bi DEM na njegovi zemlji postavil tri, Čehi pa dve.

Manjše vetrnice,  manj dobička

Gradnja manjših vetrnih elektrarn, za katere direktor DEM Viljem Pozeb trdi, da se ekonomsko ne izplačajo, je preprostejša tudi zaradi priklopa na energetsko omrežje. V Elektru Celje so potrdili, da za tujega investitorja že pripravljajo tri soglasja za priklop na obstoječe dvajsetkilovoltno omrežje. DEM, ki bi s tremi velikimi, tudi do 135 metrov visokimi vetrnicami proizvajal do 23 gigavatnih ur električne energije na leto, se na sedanje omrežje ne more priključiti. S proizvodnjo tolikšne energije, predvsem pa z nihanjem proizvodnje, bi povzročal težave v sistemu. DEM bo v primeru, če bo na Ojstrici postavil vetrno polje, moral zgraditi nov kablovod (po zraku ali po zemlji) do postaje RTP pri Kovtrovem mostu v Dravogradu.

Ustanovili civilno iniciativo

Usoda naložbe DEM na Ojstrici, ki bi stala od 11 do 13,5 milijona evrov, je izjemno negotova zaradi ustanovitve civilne iniciative. Vodi jo domačin Željko Kljajič, ki se mu je pridružilo kakšnih dvajset od 250 domačinov, večinoma iz naselja vikendov na Goriškem Vrhu. Kljajič županji Marijani Cigali in vodstvu DEM očita netransparentnost in zavajanje. »Nasprotujemo uničenju Košenjaka,« pove Kljajič. Enako meni Teja Lubej s kmetije Očko. Skrbi jo nizkofrekvenčni hrup, ki je problematičen, saj ga je težko izmeriti, a dokazano povzroča zdravstvene težave. Direktor DEM Vilijem Pozeb zagotavlja, da proti volji krajanov vetrnic na Ojstrici ne bodo gradili. Na očitke, da so se doslej ukvarjali le s škodljivimi vplivi na živali, pa odgovarja, da bodo skladno s postopki izvedli tudi študijo o vplivih na zdravje ljudi. 

Dravograjski občinski svet je načrte DEM za gradnjo vetrnih elektrarn na Ojstrici podprl leta 2014, nekaj mesecev kasneje pa so bili z njimi seznanjeni tudi krajani Ojstrice. Zdaj trdijo, da niso vedeli, za kakšen projekt sploh gre, na občini pa se niso zavedali, da s spremembo OPN niso odprli vrat le DEM.