Šola, kjer so se srečevali različni svetovi

Več kot petdesetletna zgodovina pod istim imenom se zaključuje.
Fotografija: OŠ Bičevje od 1. septembra ne bo več, ker bo pridružena OŠ Kolezija, ostajajo pa spomini na 54-letno zgodovino in lepo mladost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
OŠ Bičevje od 1. septembra ne bo več, ker bo pridružena OŠ Kolezija, ostajajo pa spomini na 54-letno zgodovino in lepo mladost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Včeraj so na ljubljanskem mestnem svetu potrdili predlog o pripojitvi Osnovne šole Bičevje k Osnovni šoli Kolezija. Pripojitev sicer ne pomeni ukinjanja samostojne šole, pomeni pa prekinitev delovanja OŠ Bičevje kot samostojne pravne osebe. Torej na kratko: OŠ Bičevje od 1. septembra ne bo več. A ostajajo spomini na dolgo zgodovino – 54 let – in na lepo mladost na naslovu Splitska ulica 13.

Ko je sedanja Osnovna šola Bičevje, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Emila Navinška, v šolskem letu 1966/1967 prvič odprla svoja vrata, je imela vpisanih 735 učencev v 26 oddelkih. To je bila na novo zgrajena šola, ki so jo v časopisih predstavljali kot »moderno in sodobno opremljeno, kjer imajo učitelji vse možnosti za sodobno poučevanje«. Zmanjšala je prostorsko stisko v bližnjih osnovnih šolah Trnovo in Vič ter na gimnaziji Vič.

V učilnicah se je pouk začel šele 30. septembra, toda razredniki so učence spoznali že nekaj dni prej na športnih dnevih. V prvem letu pa je pouk do četrtega razreda potekal izmenično v dveh turnusih, na višji stopnji pa samo dopoldne. Ta pouk so uredili kot kabinetni pouk. Da so nadomestili izgubljene dneve v septembru, ki so jim jih ukradla zaključna gradbena dela, so izkoristili sleherni dan in zato imeli le šest dni semestralnih počitnic, navaja šolska kronika iz tistega leta.

Zanimivo je, da je bilo popoldansko varstvo do 17.30 organizirano celo za učence višjih razredov, vključno z osmošolci. To je bilo leto, ko jih je obiskal narodni heroj Franc Leskošek - Luka ter razvil prapor in s tem izkazal posebno čast pionirskemu odredu šole (šola se je po njem neko obdobje tudi imenovala).



Proti koncu leta so ugotavljali, da je na razredni stopnji razred ponavljalo sedem učencev, v višjih razredih kar 29, je med drugim mogoče izbrskati v zborniku (Zrasli ste iz bičja), ki so ga izdali pred štirimi leti ob 50. obletnici šole. Sredina 60. let so bili časi, ko so bili cilji in naloge osnovne šole, »da občanom zagotavlja osnovno vzgojo in osnovno šolsko izobraževanje ter jih v skladu z razvojem in potrebami socialistične družbe razvija v samostojne osebnosti socialistične skupnosti«. Šola pa je bila poleg pouka dolžna organizirati še fakultativne ure gospodinjstva, pevskega zbora in dodatne pomoči učencem.

V prvem šolskem letu 1966/1967 je bilo vpisanih 735 učencev. FOTO: dokumentacija Dela
V prvem šolskem letu 1966/1967 je bilo vpisanih 735 učencev. FOTO: dokumentacija Dela

 

Od Eko šole do mednarodnih in tudi športnih projektov


V šolskem letu 1969/1970 so začeli z gradnjo telovadnice, za katero je prej zmanjkalo denarja, in jo kot »največjo in najmodernejšo telovadnico v občini« odprli konec naslednjega šolskega leta, to je na 30. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte aprila 1971. Še eden od posebnih dogodkov, ki jih je v letu gradnje telovadnice poudarila šolska kronika, je bil sprejem sedmošolke Marjane Tratnik, ene od predstavnic slovenskih pionirjev, pri jugoslovanskem predsedniku Titu v Beogradu. Doma so ji pravili kar »naša znanstvenica«, kar je njena mama pojasnjevala z besedami: »Kadarkoli izve v šoli kaj novega ali če prebere kaj zanimivega, vedno o tem doma 'predava'. Najbolj pa se razgovori pri temah iz biologije.«

Medtem ko so učenci z Bičevja v šolo v naravi hodili na Debeli rtič, na smučarski tečaj v Kranjsko Goro, za zimske počitnice tudi na smučarski tečaj na Rakitno in na ekskurzije na Kras ter se je učni uspeh iz leta v leto izboljševal, so na začetku 70. let kot enega pomembnejših vzrokov slabšega uspeha navajali veliko število otrok iz socialno nespodbudnega okolja.

»Kljub uspešni strokovni službi se problematika v tem šolskem letu ni bistveno izboljšala, ker močno narašča število prebivalcev v naselju barak ob Cesti v Mestni Log,« je navajal komentar k uspešnosti v šolskem letu 1970/1971. Razredniki pa so navajali tudi »premajhno delavnost učencev, nezainteresirane starše, že poudarjene socialne probleme, prenatrpan učni program in delno neustrezne učbenike.« Kaj je zaznamovalo 80., 90. in prvo desetletje novega milenija, iz zbornika ni mogoče izvedeti.

So pa za obdobje med letoma 2011 in 2016, ko je šolo obiskovalo približno 40 odstotkov manj učencev kot leta 1966, poleg podatkov, dejavnosti, vključenosti v najrazličnejše projekte od Eko šole do mednarodnih in tudi športnih projektov, zbrali tudi poglede in spomine šolskih delavcev in učencev. Takratnemu devetošolcu Svitu Zemljiču, denimo, je v spominu najbolj ostalo, ko jih je prvič učil učitelj Jamšek, ker je njihova učiteljica matematike zbolela.

»Zelo mi je bilo všeč, ker je pripovedoval zanimive in zabavne dogodke iz svojega preteklega poučevanja. Med uro kemije mu je, na primer, na kateder priletel ženski higienski vložek. Ker je bil že pred tem dogodkom jezen na učence, je takrat samo pobrisal tablo in zaključil. Je pa naslednjo uro izrabil za to, da so se natančno učili o snovi, ki je v vložkih, in plenicah, da vpija«.


Preberite še:

Komentarji: