Na planinah (pre)malo čistilnih naprav

Društva so biološke naprave vgradila v 53 od 178 koč.

Objavljeno
31. maj 2015 21.28
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Jesenice – Do konca letošnjega leta 110 planinskih koč v slovenskih gorah še ne bo opremljenih z ustreznimi čistilnimi napravami, kot predvidevajo evropski predpisi. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pravijo, da bi za sanacijo potrebovali več kot pet milijona evrov in pol in pet let časa.

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa, da je treba zagotoviti odvajanje odpadne vode po javni kanalizaciji do čistilne naprave ali jih očistiti v mali komunalni čistilni napravi (ali zbrati v nepretočni greznici). Rok za stavbe, ki so na občutljivih območjih ali vodovarstvenih območjih se bo iztekel konec letošnjega leta, za vse druge stavbe pa konec leta 2017.

»Jasno je le to, da do teh rokov več deset tisoč stavb v Sloveniji ne bo izpolnilo zakonskih zahtev, med temi tudi od 80 do 90 planinskih koč,« ugotavlja načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič.

Od skupaj 178 planinskih koč v slovenskih gorah (od teh je oskrbovanih 163 planinskih koč) so jih do zdaj 53 že opremili z biološkimi čistilnimi napravami (dve od teh sta rastlinski čistilni napravi), dve koči pa sta povezani z javnim komunalnim omrežjem. Rabič ugotavlja, da vsaka investicija v malo čistilno napravo stane planinsko društvo, ki skrbi za posamezno kočo, od deset tisoč do 50.000 evrov, kar je odvisno od razmer in tehničnih rešitev. »Če so koče v visokogorju, so te investicijske vrednosti še bistveno višje,« je dejal Rabič. Do zdaj so planinska društva sama investirala v gradnjo bioloških čistilnih naprav, pridobili so tudi denar fundacije za šport, ki sofinancira dve investiciji v planinske koče na leto, pred leti jim je pomagalo tudi ministrstvo za gospodarstvo.

Društva iz leto v leto težje zagotavljajo sredstva za male čistilne naprave pravi Rabič in dodaja, da je bila lani zelo slaba sezona v gorah in precej slabši obisk v planinskih kočah, tako da so beležili velik izpad prihodkov: »Prav ta sredstva pa so bistvena za vse obnove in gradnjo malih čistilnih naprav.«

Na PZS so izdelali projektno nalogo o ravnanju z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah, s katero celovito obravnavajo ravnanja z vodnimi viri v planinskih kočah, za katere želijo dolgoročno rešiti probleme oskrbe z vodo ter čiščenja odpadne vode. Namen naloge je predvsem pridobivanje sredstev za rešitev te problematike, pravi Janko Rabič. Ker planinska društva teh sredstev ne zmorejo zagotoviti sama, PZS išče sogovornike tako na ravni države kot tudi denar prek evropskih sredstev. Po oceni bi za gradnjo in obnovo malih čistilnih naprav potrebovali 5.534.450 evrov, kakor so izračunali na PZS. Če bi jim uspelo pridobiti dobrih pet milijonov nepovratnih sredstev, bi v naslednjih petih letih na vseh kočah lahko uredili čiščenje odpadnih vod v skladu s predpisi, pravi Rabič.

V minuli zimi so v planinskih društvih, ki skrbijo za posamezne koče, zabeležili različne poškodbe na objektih, napeljavah, ki niso le posledica lanskega žledoloma, ampak tudi poškodb, ki nastanejo zaradi hudih zim v visokogorju, vendar nobena planinska koča ni bila težje poškodovana in bodo letos normalno obratovale, pravi Rabič. Edina izjema je Dom Petra Skalarja na Kaninu, ki bo zaprt zaradi nedelovanja gondolske žičnice na Kanin.

Planinske poti večinoma urejene

Na začetku poletne sezone je velika večina od 1661 planinskih poti, ki so skupaj dolge okoli deset tisoč kilometrov, normalno prehodnih, pravi strokovna sodelavka PZS Katarina Kotnik, ki pokriva področje dela komisije za planinske poti. V visokogorju je nekaj odsekov zaprtih zaradi aktivnih podorov, nekaj odsekov planinskih poti v sredogorju pa je še vedno zaprtih po lanskem žledolomu oziroma snegolomu in jesenskih poplavah. Dinamika obnovitvenih del bo letos odvisna od dogovorov z lastniki zemljišč in od nekaterih sanacijskih del v teh gozdovih. Kotnikova je dejala, da bodo katero od poti opustili, ker jo je narava preveč preoblikovala in bi bilo gibanje po njej lahko prenevarno.

Za vzdrževanje, markiranje in čiščenje planinskih poti v 201 planinskem društvu skrbi 700 registriranih markacistov, ki jim je pomagalo še 762 članov planinskih društev. Skupaj so lani opravili 41.237 ur prostovoljnih delovnih ur na planinskih poteh. Markacisti bodo zdaj začeli pregledovati še poti v visokogorju, po pregledu pa bodo načrtovali dela za letos. Planinci bodo markaciste na poteh srečevali vse poletje in še pozno v jesen, je še dejala Kotnikova.