Na počitnice morajo tudi zdravi otroci
Poletne počitnice za otroke so velik strošek tudi za starše, ki ne živijo pod pragom revščine.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Te dni se številni starši ukvarjajo z vprašanjem, kam z otrokom med počitnicami. Poletne počitnice so dolge, trajajo dobrih devet tednov. Številni starši imajo v tem času na voljo od dva do štiri tedne dopusta. Za preostali čas si pomagajo z različnimi dejavnostmi. Nekatere so na voljo brezplačno, večinoma pa je ponudba najpestrejša na področju taborov in jezikovnih tečajev, ki pa niso poceni. Pet počitniških dni lahko stane sto in več evrov.
Že iz nekih prejšnjih časov so dobrodošla rešitev kolonije, ki jim zdaj pravimo letovanja. Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira letovanja že od začetka svojega obstoja, torej 65 let.
Pomen letovanj je ves čas jasen: omogočiti otrokom iz vseh socialnih okolij zdravo preživljanje počitnic, predvsem na morju, kar je pomembno ne le zaradi zdravstvenih razlogov, ampak tudi zaradi druženja s sovrstniki in drugih aktivnosti. Letovanja niso draga, niso pa niti poceni. Starši morajo za teden dni odšteti okoli 300 evrov.
Ker se boljši gospodarski kazalniki še ne odražajo v življenju ljudi, številni otroci ne bi odšli na morje, če jim tega ne bi omogočile nevladne organizacije.
Z akcijo Pomežik soncu, s katero k doniranju nagovarjamo od leta 1998, smo letovanja do zdaj omogočili več tisoč otrokom iz vse Slovenije. Lani je na popolnoma brezplačno letovanje odšlo 2848 otrok, delno brezplačno pa 4507.
Prek posebne akcije smo na letovanje peljali tudi 86 otrok s posebnimi potrebami, jih vključili v skupine drugih otrok, in zagotovili sredstva tudi za njihove spremljevalce.
A izsledki raziskave Položaj otrok v Sloveniji danes (2005–2015) kažejo, da se je položaj srednjega sloja močno poslabšal. Starši presegajo vse cenzuse, hkrati pa so letovanja zanje velik strošek. Številni zato poskusijo otroke poslati na zdravstveno letovanje. To pomeni, da otrok brezplačno letuje s potrdilom zdravnika.
Razpisana mesta za zdravstvena letovanja se vsako leto bliskovito zapolnijo. ZPMS oziroma njenih članic je bilo leta 2017 na zdravstvenih letovanjih 4050 otrok. Leta 2018 so članice ZPMS prejele sredstva za zdravstvena letovanja za 4604 otroke. Nekatera društva oziroma organizatorji letovanj imajo še nekaj prostih mest, zato morajo starši pohiteti.
Tega več let ni bilo težko dobiti. Nato so pred leti v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odkritih nepravilnosti zdravnike opozorili, da bodo sami krili stroške, če se bo izkazalo, da se je zgodila zloraba. Zdravniki so se ustrašili in nenadoma so se pojavile velikanske razlike v številu izdanih potrdil po različnih slovenskih krajih. Leta 2014 so, denimo, v ZD Šiška na letovanje napotili 33 odstotkov otrok, v ZD Šentvid 52 odstotkov, v ZD Medvode pa so, denimo, napotili skoraj vse, ki so jih lahko. Upravičeno lahko domnevamo, da se zdravje otrok iz Šiške verjetno ni bistveno razlikovalo od tistih iz Šentvida ali Medvod. Podobne primerjave bi lahko poiskali tudi drugod po Sloveniji.
Še zdaj velja, da gre s potrdilom na zdravstveno letovanje lahko vsak otrok, ki ima v izbranem obdobju dva vpisa v zdravniško kartoteko. A to še ne pomeni, da težav ni več. Starši, ki imajo za izbranega zdravnika pediatra, ki togo upošteva smernice, pogosto težko pridobijo potrdilo. Med njimi se vedno znova širijo tudi govorice, da so se pogoji spremenili; da, recimo, ne veljata več dva vpisa, ampak trije. Nekateri, ki z bolnim otrokom neradi obiskujejo ambulante, morda niso pravočasno prosili medicinskega osebja, naj jim v kartoteko vendarle zabeležijo tudi telefonski klic. Tudi ta namreč šteje, a ni nujno, da je vsak zabeležen.
Zdravstvena letovanja v očeh številnih pediatrov ne štejejo kot preventiva, ampak kot kurativa. Prepričani so, da gre za zlorabo zdravstvenega sistema in blagajne, če otroku, ki ni pogosto bolan, izdajo potrdilo.
Pa vendar. Mar ni brezskrbno sedem- ali desetdnevno bivanje na morju ali v hribih z vrstniki največ, kar vsem otrokom v Sloveniji lahko ponudimo v skrbi za njihovo zdravje in blaginjo?
Indeks otrokove blaginje, ki so ga letos izmerili prvič, je pokazal, da Slovenija najslabše rezultate dosega prav na področju zdravega načina življenja. »Otroci so premalo fizično aktivni, pojavlja se problem čezmerne teže, ne prehranjujejo se najbolj zdravo,« je pojasnil dr. Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo.
Če k temu prištejemo še dejstvo, da so na letovanju otroci na zraku in v družbi vrstnikov, torej stran od pametnih naprav, s katerimi so sicer povezani noč in dan, je jasno, da je letovanje koristno za vse, ne le za bolne ali socialno ogrožene otroke, ki jim je letovanje, če predpise beremo do pikice natančno, lahko namenjeno.
V Sloveniji znamo stopiti skupaj in zbrati denar za tiste, ki ga res zelo potrebujejo. Premalo smo pozorni na to, da so poletne počitnice velik strošek tudi za vse druge otroke, pa tudi na to, da imamo v Sloveniji marsikaj urejeno veliko bolje kot drugje. Zdravstvena letovanja so med njimi, zato v ZPMS pozivamo k njihovi ohranitvi in tudi razširitvi; naj bodo prepoznana kot dragocen preventiven ukrep. Samo tako bodo na letovanja otroke lahko poslali tudi tisti starši, ki presegajo cenzus, ki imajo bolj ali manj zdrave otroke, a si letovanja kljub temu oziroma prav zato ne morejo privoščiti.
Dr. Sonja Merljak Zdovc, Darja Groznik
Zveza prijateljev mladine Slovenij
––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Že iz nekih prejšnjih časov so dobrodošla rešitev kolonije, ki jim zdaj pravimo letovanja. Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira letovanja že od začetka svojega obstoja, torej 65 let.
Brez nevladnih organizacij ne bi šlo
Pomen letovanj je ves čas jasen: omogočiti otrokom iz vseh socialnih okolij zdravo preživljanje počitnic, predvsem na morju, kar je pomembno ne le zaradi zdravstvenih razlogov, ampak tudi zaradi druženja s sovrstniki in drugih aktivnosti. Letovanja niso draga, niso pa niti poceni. Starši morajo za teden dni odšteti okoli 300 evrov.
Ker se boljši gospodarski kazalniki še ne odražajo v življenju ljudi, številni otroci ne bi odšli na morje, če jim tega ne bi omogočile nevladne organizacije.
Z akcijo Pomežik soncu, s katero k doniranju nagovarjamo od leta 1998, smo letovanja do zdaj omogočili več tisoč otrokom iz vse Slovenije. Lani je na popolnoma brezplačno letovanje odšlo 2848 otrok, delno brezplačno pa 4507.
Prek posebne akcije smo na letovanje peljali tudi 86 otrok s posebnimi potrebami, jih vključili v skupine drugih otrok, in zagotovili sredstva tudi za njihove spremljevalce.
Vse revnejši srednji sloj
A izsledki raziskave Položaj otrok v Sloveniji danes (2005–2015) kažejo, da se je položaj srednjega sloja močno poslabšal. Starši presegajo vse cenzuse, hkrati pa so letovanja zanje velik strošek. Številni zato poskusijo otroke poslati na zdravstveno letovanje. To pomeni, da otrok brezplačno letuje s potrdilom zdravnika.
Razpisana mesta za zdravstvena letovanja se vsako leto bliskovito zapolnijo. ZPMS oziroma njenih članic je bilo leta 2017 na zdravstvenih letovanjih 4050 otrok. Leta 2018 so članice ZPMS prejele sredstva za zdravstvena letovanja za 4604 otroke. Nekatera društva oziroma organizatorji letovanj imajo še nekaj prostih mest, zato morajo starši pohiteti.
Tega več let ni bilo težko dobiti. Nato so pred leti v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odkritih nepravilnosti zdravnike opozorili, da bodo sami krili stroške, če se bo izkazalo, da se je zgodila zloraba. Zdravniki so se ustrašili in nenadoma so se pojavile velikanske razlike v številu izdanih potrdil po različnih slovenskih krajih. Leta 2014 so, denimo, v ZD Šiška na letovanje napotili 33 odstotkov otrok, v ZD Šentvid 52 odstotkov, v ZD Medvode pa so, denimo, napotili skoraj vse, ki so jih lahko. Upravičeno lahko domnevamo, da se zdravje otrok iz Šiške verjetno ni bistveno razlikovalo od tistih iz Šentvida ali Medvod. Podobne primerjave bi lahko poiskali tudi drugod po Sloveniji.
Še zdaj velja, da gre s potrdilom na zdravstveno letovanje lahko vsak otrok, ki ima v izbranem obdobju dva vpisa v zdravniško kartoteko. A to še ne pomeni, da težav ni več. Starši, ki imajo za izbranega zdravnika pediatra, ki togo upošteva smernice, pogosto težko pridobijo potrdilo. Med njimi se vedno znova širijo tudi govorice, da so se pogoji spremenili; da, recimo, ne veljata več dva vpisa, ampak trije. Nekateri, ki z bolnim otrokom neradi obiskujejo ambulante, morda niso pravočasno prosili medicinskega osebja, naj jim v kartoteko vendarle zabeležijo tudi telefonski klic. Tudi ta namreč šteje, a ni nujno, da je vsak zabeležen.
Kurativa ali preventiva?
Zdravstvena letovanja v očeh številnih pediatrov ne štejejo kot preventiva, ampak kot kurativa. Prepričani so, da gre za zlorabo zdravstvenega sistema in blagajne, če otroku, ki ni pogosto bolan, izdajo potrdilo.
Pa vendar. Mar ni brezskrbno sedem- ali desetdnevno bivanje na morju ali v hribih z vrstniki največ, kar vsem otrokom v Sloveniji lahko ponudimo v skrbi za njihovo zdravje in blaginjo?
Indeks otrokove blaginje, ki so ga letos izmerili prvič, je pokazal, da Slovenija najslabše rezultate dosega prav na področju zdravega načina življenja. »Otroci so premalo fizično aktivni, pojavlja se problem čezmerne teže, ne prehranjujejo se najbolj zdravo,« je pojasnil dr. Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo.
Če k temu prištejemo še dejstvo, da so na letovanju otroci na zraku in v družbi vrstnikov, torej stran od pametnih naprav, s katerimi so sicer povezani noč in dan, je jasno, da je letovanje koristno za vse, ne le za bolne ali socialno ogrožene otroke, ki jim je letovanje, če predpise beremo do pikice natančno, lahko namenjeno.
Dragocenost, ki jo je treba ohraniti in razširiti
V Sloveniji znamo stopiti skupaj in zbrati denar za tiste, ki ga res zelo potrebujejo. Premalo smo pozorni na to, da so poletne počitnice velik strošek tudi za vse druge otroke, pa tudi na to, da imamo v Sloveniji marsikaj urejeno veliko bolje kot drugje. Zdravstvena letovanja so med njimi, zato v ZPMS pozivamo k njihovi ohranitvi in tudi razširitvi; naj bodo prepoznana kot dragocen preventiven ukrep. Samo tako bodo na letovanja otroke lahko poslali tudi tisti starši, ki presegajo cenzus, ki imajo bolj ali manj zdrave otroke, a si letovanja kljub temu oziroma prav zato ne morejo privoščiti.
Dr. Sonja Merljak Zdovc, Darja Groznik
Zveza prijateljev mladine Slovenij
––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
