Na poškodovanih območjih zbirni centri lesa

Predlagane so številne olajšave in poenostavitve postopkov za obnovo gospodarske infrastrukture.

Objavljeno
24. februar 2014 23.08
Polomljeno drevje kot posledica žleda in poplave v Postojni 18.februarja 2014.
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo, Mateja Celin, Slovenj Gradec
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo, Mateja Celin, Slovenj Gradec

Ljubljana – Državni zbor bo jutri po nujnem postopku obravnaval vladni predlog intervencijskega zakona z ukrepi za odpravo posledic žleda, naravne nesreče, ki je prizadela dobršen del Slovenije med 30. januarjem in 10. februarjem.

Predlagane so številne olajšave in poenostavitve postopkov za obnovo gospodarske infrastrukture in gozdov ter za povračilo škode upravičencem. Posledice odprave naravnih nesreč sicer ureja sistemski zakon za to področje, vendar pa ga ta predlagani zakon nadgrajuje z urejanjem nekaterih posebnih vprašanj, ki se nanašajo izključno za primer naravne nesreče, kot je žled.

S tem zakonom bi, pravijo predlagatelji, določili ukrepe nujne intervencije, sanacije in preventivne ukrepe v gozdarstvu za zatiranje in preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev gozdnega drevja, ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter nekatere posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka in odpisa prispevkov.

Zavodu za gozdove Slovenije bi bilo s sprejetjem tega zakona, denimo, omogočeno, da namesto individualnih odločb na poškodovanih območjih več lastnikom gozdov skupaj izda eno odločbo za določitev sanitarne sečnje in drugih varstvenih ukrepov. Gre za odstop od določb zakona o splošnem upravnem postopku predvsem v delu, ki se nanaša na naslovnike in način vročitve. S tem bi bila omogočena takojšnja izvedba potrebnih del.

Odkup presežkov lesa

Poleg interventcijskega spreminjanja zakonodaje, s katero bi omogočili zakonitost vseh mogočih pospeškov pri ukrepanju za sanacijo katastrofalnih posledic žleda, se mudi tudi z ustanovitvijo napovedanega pravnega subjekta za prevzem oziroma odkup presežkov lesa na trgu, kar bo pomagalo k ohranjanju njegove vrednosti.

Po napovedih ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana naj bi bila v kratkem ustanovljena gospodarska družba (d. o. o.) v stoodstotni lasti države, ki je ni treba vključevati v noben intervencijski zakon.

Družbo, ki bi za začetek ob pričakovani obilni ponudbi lesa na trgu preprečila njegovo razvrednotenje, namreč lahko ustanovi Slovenska odškodninska družba (Sod), ki bi si kot pravni subjekt z najemom posojila pri SID banki zagotovila obratni kapital in potrebna sredstva za financiranje odkupa surovine iz poškodovanih gozdov.

Cilj je, da bi tako vzpostavili mrežo zbirnih centrov lesa na območjih s poškodovanimi gozdovi z vnaprej določeno minimalno prodajno ceno za lastnike s tega območja. Poskrbljeno bi bilo tudi za primerno skladiščenje in varovanje lesa v zbirnih centrih oziroma centralnih skladiščih in za prodajo lesa primarni lesni industriji in drugim.

Naloga novega državnega lesnega podjetja bi bila tudi skrb za predelavo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Če na začetku v njem ne bi bilo zaposlenih, ampak bi s pogodbenimi odnosi s Sodom kot upravljavcem kapitalskih naložb države in Zavodom za gozdove Slovenije ter Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov poskrbeli za zagon, bi pozneje zaposlili strokovne kadre iz lesne panoge.

Gospodarska družba bi samostojno prodajala lesne proizvode doma in v tujini pod slovensko blagovno znamko (razmišljajo o promocijski znamki »Slovenski les je lep«), lahko pa bi postala tudi zanesljiv in cenovno stabilen dobavitelj lesne biomase za uporabnike v Sloveniji.

Drva se ne bodo občutno pocenila

Predsednik Zveze lastnikov gozdov (ZLG) Andrej Berdajs pravi, da so zadovoljni z operativnimi rešitvami glede sanacije katastrofe, ki jih prinaša interventni zakon, manj pa z ukrepi, vezanimi na davčno politiko. Gre za znižanje stopnje DDV za les za kurjavo s sedanjih 22 na 9,5 odstotka in omejitev uvoza tovrstnega lesa. »Če upoštevamo težavne razmere sanacijske sečnje, bo čisti dobiček tistih lastnikov gozdov, ki so zavezanci za DDV, ob 22-odstotni obdavčitvi še veliko nižji. Zato se lahko zgodi, da bo ogromno lesa listavcev ostalo v gozdu, saj se ga lastnikom ne bo izplačalo pospravljati.«

Tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zagovarjajo enako stališče – da bi znižanje DDV pripomoglo k večji učinkovitosti sanacije, saj bi se lastniki odločali za več spravila tudi na težavnejših območjih. »Država bi sicer dobila manj prilivov, a bi se okrepila poraba biomase, s čimer bi se zmanjšali odlivi v tujino za nabavo fosilnih goriv,« pojasnjuje Miha Koprivnikar s KGZS.

Tak ukrep bi bil po njegovem koristen tudi z vidika spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, k čemur se je Slovenija že obvezala (do leta 2020 moramo doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije).

V ZLG pričakujejo tudi, da bo država omejila uvoz lesa za kurjavo, predvsem tistega, ki ni iz EU in nima ustrezne sledljivosti, prihaja pa večinoma z Balkana, a to z vidika mednarodnih trgovskih dogovorov najbrž ne bo izvedljivo. Kljub obilici lesa za kurjavo, ki ga bo treba pospraviti iz slovenskih gozdov, pa Koprivnikar meni, da se mu cena ne bo kaj prida znižala.

»Večina tega lesa je na strmih pobočjih, podrto je vse navzkriž, zato bosta tudi sečnja in spravilo zelo nevarna in počasna. Pri stroških sečnje in spravila, višjih od 20 evrov na kubični meter, upoštevajoč še davek, je težko pričakovati, da bodo drva dosti cenejša, kot so bila doslej ob redni sečnji, kjer so stroški najmanjši.

Zaradi visokih stroškov spravila si lastniki ne bodo mogli privoščiti nižanja cen. Te bi se v prihodnjih letih morda lahko nekoliko znižale le zaradi slabšanja kakovosti lesa, ki bo obležal v gozdu, ali že pripravljenih drv, če ta ne bodo ustrezno skladiščena in pokrita, a prvo leto še ne.«

Znižati katastrski dohodek

Intervencijski zakon za zagotavljanje prevoznosti gozdnih cest dovoljuje uporabnikom in vzdrževalcem, da sami odstranjujejo ovire in popravljajo poškodbe, a na KGZS menijo, da je nemogoče pričakovati, da bodo to pobudo prevzeli ljudje sami (brez koordinacije občin ali ZGS) in da tak način ne zagotavlja prevoznosti do 15. maja – roka, do katerega morajo zaradi nevarnosti pojava lubadarja pospraviti vse iglavce. »Prevoznost gozdnih cest naj zagotovi lokalna skupnost, najpozneje mesec pred rokom za sanacijo iglavcev, za kar naj se od sredstev države nameni dva milijona evrov.«

Glede odpisa ali zmanjšanja katastrskega dohodka na KGZS predlagajo, naj lastnikom glede na odstotek uničenega gozda (oceno bo pripravil ZGS) davčni uradi po uradni dolžnosti sami znižajo katastrski dohodek. Interventni zakon namreč predvideva olajšavo le za tiste lastnike, ki v 60 dneh sami vložijo prošnjo.