Na praznik dela nagovorili rojake Pirc Musar, Golob, Stevanović in Lotrič

Praznik dela je praznik vseh, ki s svojim delom, znanjem, trudom in predanostjo vsak dan ohranjajo Slovenijo in svet v gibanju, je v poslanici ob 1. maju poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Vaše delo je temelj naše družbe, naše blaginje in naše prihodnosti,« je zapisala.

Prvi maj v času humanoidnih robotov

Po njenih besedah naj praznik dela opominja, da tehnološki napredek brez človeka ni resničen napredek. »Digitalizacija, umetna inteligenca, nove oblike dela in globalne spremembe lahko prinašajo razvoj le, če hkrati ohranjamo spoštovanje do človekovega dela, njegove varnosti in dostojanstva.«

Predsednica je prepričana, da delavski boj ni le del zgodovine, temveč ostaja živ tudi danes. »Naj bo 1. maj tudi priložnost za hvaležnost – za priznanje vsakemu od vas, ki prispevate k skupnemu dobremu,« je dodala ter ob mednarodnem prazniku dela vsem delavcem iskreno čestitala.

Janša pošilja izhodišča za koalicijo: prejem potrdili le Demokrati

Praznik dela obeležujemo v večini držav sveta v spomin na zatrtje delavskih protestov v Chicago 1. maja 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delovnik. V spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi, vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke pa so sčasoma prerasle v proslave in simbol delavskega boja.

Stevanović: Smo pripravljeni braniti tisto, kar je bistvo dostojnega življenja?

Le govoriti o delavskih pravicah ni dovolj, čas je za njihovo uresničevanje, pa je v poslanici ob prazniku dela poudaril predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Praznik dela je po njegovih besedah praznik ljudi, ki morajo ohraniti moč in nadzor nad razvojem trga dela, da delo ne bo privilegij, temveč priložnost.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović FOTO: Blaž Samec

»To je dan, ko se ne spominjamo samo zgodovinskih bojev za delavske pravice, ampak se moramo tudi preizpraševati, ali smo kot družba pripravljeni braniti tisto, kar je bistvo dostojnega življenja: svobodno izbiro, pošteno plačilo za pošteno delo in pravico, da človek sam odloča o svoji poti,« je zapisal. Mednarodni praznik dela po njegovem ni praznik institucij, temveč ljudi.

Ob tem je opozoril, da se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej. Negotovost postaja nova norma, prekarno delo pa ni več izjema, temveč vsakdan mnogih. »To ni smer, ki jo lahko sprejmemo kot neizogibno,« je poudaril.

Tea Jarc: Na prihodnjih volitvah bo prišel sodni dan

Po njegovih besedah delo ne sme biti prisila, temveč izbira. »In vsak mora imeti možnost, da od tega dela tudi dostojno živi. Brez strahu, brez poniževanja, brez občutka, da je le številka v sistemu.«

Posebej je izpostavil tudi izzive digitalizacije in umetne inteligence. »Ne smemo dopustiti, da tehnologija odloča namesto ljudi in da algoritmi določajo vrednost človekovega dela, njegovo prihodnost ali njegovo mesto v družbi. Tehnologija mora služiti človeku, ne obratno. Zato moramo prevzeti nadzor in odgovornost nad njenim razvojem, ne pa nemo opazovati, kako nam kroji življenje. Moč mora ostati tam, kjer je njeno mesto – pri ljudeh.«

Ko slovenski študentje ne poznajo več strokovnih izrazov v materinščini

»Danes je čas, da pravice tudi uresničujemo. Da ustvarimo okolje, kjer delo ni privilegij, ampak priložnost. Kjer svoboda ni le beseda, ampak vsakodnevna realnost. In kjer človek ni prilagodljiv do točke, ko izgubi dostojanstvo,« je dodal. »Naj nas ta dan spomni, da dostojanstvo ni nekaj, kar ti nekdo podeli. Je nekaj, kar ti pripada. In tega si ne bomo več pustili vzeti,« je sklenil in državljanom čestital ob prazniku.

Lotrič: Delo mora biti nagrajeno, ne kaznovano

S poslanico se je oglasil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Opozoril je, da je v času spreminjajočih se oblik zaposlitve nujno jasno opredeliti vrednotenje dela.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič FOTO: Jože Suhadolnik

»Delo mora biti nagrajeno, ne kaznovano,« je zapisal in poudaril, da je treba ustvarjati okolje, v katerem se delo splača. »V nasprotnem primeru delo izgublja svoj smisel.« Po njegovih besedah mora posameznik za svoje delo prejeti pošteno plačilo in občutek, da njegov prispevek šteje. »Družba, ki dela ne ceni, dolgoročno izgublja svojo stabilnost in razvojni potencial.«

Slavnostni govornik Samo Zver: Želim si, da bi se Prekmurje razvijalo hitreje

Kot enega ključnih izzivov je izpostavil tudi davčno razbremenitev dela ter pomen podjetništva. »Brez podjetnosti ni novih delovnih mest. In brez teh ni blaginje.« »Prihodnost uspešne družbe ne temelji na nasprotovanju med delom in kapitalom, temveč na njunem sodelovanju. Zaposleni in podjetniki niso nasprotniki, ampak partnerji, ki skupaj ustvarjajo vrednost,« je še poudaril.

Golob: Pravice, ki jih povezujemo z delom, niso samoumevne

Pravice, ki jih danes povezujemo z delom, niso samoumevne, temveč so bile pridobljene s pogumom, solidarnostjo in vztrajnostjo, je v poslanici ob 1. maju poudaril predsednik vlade Robert Golob. Zato jih moramo po njegovih besedah razumeti kot trajno zavezo – da jih ohranjamo, nadgrajujemo in prilagajamo času, v katerem živimo. Premier v odhajanju je izpostavil, da je delo eden temeljnih izrazov človekovega dostojanstva. Z njim se posameznik uresničuje, skupnost pa gradi svojo trdnost in prihodnost.

Premier Robert Golob FOTO: Jure Makovec/AFP

Vrednost dela se po njegovih besedah ne meri le po ustvarjenem, temveč tudi po občutku varnosti, možnosti za dostojno življenje in prepričanju, da je trud prepoznan in spoštovan. Prav v odnosu družbe do dela se razkrije, kakšna je ta v resnici.

Anketa: Stevanović prelomil največ predvolilnih obljub, sledi mu Golob

Ob tem je opozoril na posledice hitro spreminjajočega se sveta, ki se odražajo tudi na trgu dela. Spreminjajo se poklici, načini dela in pričakovanja, s tem pa tudi občutek varnosti med ljudmi. A prav v teh spremembah vidi priložnost za oblikovanje pravičnejšega in bolj vključujočega okolja. Napredek je lahko dolgoročen le, če ga ljudje tudi dejansko občutijo.

V takšnih okoliščinah se mu zdi ključno ohranjati zaupanje, spoštovati različnost pogledov in iskati skupne poti naprej. Stabilnost in sodelovanje po njegovem nista samoumevna, temveč sta rezultat odločitev in ravnanj.