Na sodiščih lani ostalo 144 tisoč nerešenih zadev

Sodno leto: Podatki kažejo, da v novo sodno leto stopamo z manj zaostanki in krajšim časom reševanja zadev.
Objavljeno
12. februar 2019 17.10
Posodobljeno
12. februar 2019 17.10
Na odločitev roke pravice je konec lanskega leta čakalo še več kot sto tisoč zadev FOTO: Blaž Samec
Pred jutrišnjim odprtjem letošnjega sodnega leta, ki se ga bosta udeležil tudi udeležil premier Marjan Šarec in pravosodna ministrica Andreja Katič, smo zbrali nekaj podatkov o dogajanju v slovenskem sodstvu.

Lani so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje več kot 838.000 zadev. Rešila so jih več kot 853 tsoč, tako da je ob koncu lanskega leta nerešenih ostalo nekaj več kot 144.000 zadev.

Število nerešenih zadev se je sicer v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za deset odstotkov, v zadnjih petih letih pa za več kot polovico, natančneje - nerešenih zadev je manj za 56 odstotkov.

Tudi v letu 2018 je sodstvo, ocenjujejo na vrhovnem sodišču,  ki ga vodi predsednik Damijan Florjančič, obvladovalo pripad, torej število prejetih zadev, skrajšalo pa se je tudi povprečno trajanje postopkov.

image
Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča, ocenjuje, da se je čas zniževanja števila sodnikov ustavil FOTO: Leon Vidic/delo


Reševanje pripada je lani znašalo 102 odstotka za vse prejete zadeve oziroma 103 odstotke za pomembnejše in 101 odstotek za ostale zadeve, so za Delo pred jutrišnjim odprtjem sodnega leta povedali na vrhovnem sodišču. Sodišča so torej rešila nekoliko več zadev, kot so jih lani prejela v obravnavo. "Poslovanje sodišč glede reševanja pripada prehaja v fazo, kjer ob predpostavki stabilnih okoliščin poslovanja ne pričakujemo večjih nihanj v reševanju pripada," ocenjujejo na vrhovnem sodišču.

Čas trajanja postopkov se je skrajšal, zmanjšalo se je tudi število nerešenih zadev.
Zmanjšalo se je število sodnikov, a ta trend se mora zdaj ustaviti. 
Eden od izzivov za sodnike je družinski zakonik, ki je odločanje o rejništvu in skrbništvu vzel centrom za socialno delo. 


Strateška usmeritev vrhovnega sodišča na kadrovskem področju je že vrsto let postopno zniževanje števila sodnikov, kar je mogoče le ob zagotovitvi ustrezne podpore sodnega osebja oziroma tako, da se sodnika razbremeni vseh opravil, ki niso sojenje. Na vrhovnem sodišču ob tem opozarjajo, da smo v državi z zniževanjem števila sodnikov prišli do minimuma, tudi zaradi novih pristojnosti, ki jih predvideva zakonodaja, na primer družinski zakonik ali pa zakon o postopku sodnega varstva imetnikov
kvalificiranih obveznosti bank.

image
FOTO: Blaž Samec


Ena od težav, na katere že več let opozarja vrhovno sodišče, so neustrezni prostorski pogoji za delo sodišč. Stanje je po njihovi oceni posebej pereče v Ljubljani, kjer sodišča poslujejo na 18 lokacijah v dvanajstih sodnih stavbah. Ministrstvo za pravosodje je sicer znova obudilo aktivnosti, povezane z graditvijo nove sodne zgradbe vLjubljani, a glede na izkušnje iz preteklositi, ko se je vse končalo brez konkretnega rezultata, bi si zdaj želeli zaveze pristojnih, da se bo to dejansko zgodilo. 
trajnost.

Eden od izzivov sodnikov je novi družinski zakonik, ki je začel veljati že pred dvema letoma, večina določb pa bo uveljavljenih letos. Družinski zakonik daje sodiščem, in ne več centrom za socialno delo, pomembne pristojnosti v postopkih dodeljevanja otrok v rejništvo in skrbništvo. Sodniki se soočajo z izzivi kako učinkovito varovati otrokove koristi ob nezadostnem številu sodnih izvedencev ali kam ob dejstvu prezasedenosti zavodov nameščati odvzete otroke.