Stavka zdravnikov je preklicana
Predstavniki zdravniškega sindikata so v zadnjem trenutku zbližali stališča z ministrstvom za zdravje, zato je bila jutrišnja stavka danes ob 21. uri preklicana. Spomnimo, da so zdravniki zahtevali dvig plač za pet plačanih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike (plus aprilski dvig, ki je že dogovorjen). Kaj točno so dosegli, bo znano po tem, ko sporazum podpiše vlada, torej najverjetneje v začetku prihodnjega tedna.
Predstavniki Fidesa so po sestanku stavkovnega odbora 20. decembra lani dejali, da bi se morala pogajanja z vladno stranjo nemudoma nadaljevati, če bi želeli preprečiti stavko 11. januarja. Čeprav se pogajanja tedaj niso nadaljevala, pa se je za odrešilno izkazala mediacija, ki je potekala danes – dan pred napovedano stavko od 8. ure zjutraj na Slovenskem zdravniškem društvu.
Za mediacijo, ki jo je vodil predsednik Zdravniškega društva Radko Komadina, sta se strani dogovorili na sestanku v ponedeljek popoldne, zadeve so torej stekle izjemno naglo. Strani sta po besedah Komadine mediacijo začeli na nasprotnih straneh in tekom postopka stališča zbližali tako, da sta se zedinili ter dosegli in parafirali sporazum.
»S tem smo v Slovenskem zdravniškem društvu svojo misijo izvršili, ocenjujemo jo kot uspešno,« je dejal. Parafiran sporazum mora zdaj potrditi še vlada.
Izjavo smo prenašali v živo:
Rešitve v novem plačnem stebru
Kot je dejal podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič, je bil narejen velik korak k izboljšanju odnosov v javnem zdravstvenem sistemu in da so Fides, zdravniki in preostale zdravniške organizacije postali pomemben partner pri pisanju novega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema.
Med stavkovnimi zahtevami Fidesa je bila ob doslednem upoštevanju standardov in normativov ter odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih – enak dvig za vsa zdravniška in zobozdravniška delovna mesta pričakujejo do 1. aprila – tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.
Spomnimo, da so se zdravniki za stavko odločili, kljub temu da se jim bodo plače po decembrskem podpisu sporazuma med vlado in sindikati zdravstva in socialnega varstva dvignile za enega do pet plačnih razredov (in za enega v aprilskem dvigu plač v javnem sektorju) – odvisno od njihovega naziva. Nezadovoljni so namreč bili, ker bodo pri dvigu plač najmanj odnesli najstarejši, najbolj izkušeni zdravniki in se bodo torej pojavila nova plačna nesorazmerja znotraj zdravniškega poklica med mlajšimi in starejšimi, vlada pa jim glede tega ni hotela prisluhniti. Zdaj so očitno našli skupni jezik.
Gregor Zemljič vsebine sporazuma – dokler ga ne podpiše vlada – ni želel komentirati, bo pa po njegovem v nastajajočem stebru za zdravstvo upoštevanih precej njihovih stavkovnih zahtev: karierna pot, prenos napredovanj specializantov, dosledno upoštevanje standardov in normativov, ureditev pravnih podlag za nagrajevanje tistih, ki presegajo standarde in normative.
Pogajanja za nov zdravstveni steber se bodo začela še ta mesec. To je velik korak za normalizacijo stanja v zdravstvu, je sklenil Zemljič.
Stavka pacientov
Medtem ko je bila torej stavka zdravnikov še negotova, pa je danes potekala stavka pacientov, ki se je začela ob 17. uri na ljubljanskem Trgu republike in v vseh večjih slovenskih mestih.
Stavko podpirajo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, Zbornici zdravstvene in babiške nege, Sindikatu delavcev v zdravstveni negi in v vladni koaliciji. Predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda se je iniciativi po tem, ko jim je ta včeraj predala stavkovne zahteve, zahvalila za opozorila na izzive v zdravstvu. Povedala je, da jih druži skupni cilj: ohranitev in krepitev javnega zdravstva. Na vprašanje, ali so v koaliciji obrnili hrbet ministru Danijelu Bešiču Loredanu, je odgovorila, da ne.
Minister stavki namreč ni naklonjen. V petek je povedal: »Ljudje, ki imajo zdravo pamet, ki se zavedajo težkega položaja, upam, da tudi vidijo, kdo v ozadju vse te zadeve potencira. Vsaka stavka ali pozivanje ljudi na ceste se lahko hitro spremeni v ekstremizem. Ali nismo imeli tega v zadnjih dveh letih več kot dovolj? Zdaj, ko imamo odprto družbo in smo začeli s postcovidno strategijo normalno živeti, ko se pogovarjamo in dogovarjamo, ko vlada deluje transparentno ter imamo najboljšega predsednika vlade 'ever' v zgodovini in 30-letno priložnost, da začnemo reformo zdravstva, se moramo zbirati in kričati na ulici? Za to ni potrebe,« je sklenil minister in ljudi pozval k zdravemu razumu.
Do stavke so kritični tudi Mladi zdravniki in kirurg Erik Brecelj. »Poleg nesmiselne lokacije protestov so nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu. Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še zdaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Dušan Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice. Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe,« so zapisali v odzivu. Premieru in ministru za zdravje predlagajo, da namesto da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javnozdravstvenem sistemu dejansko delajo.
Podobno kritičen je bil zdravnik Erik Brecelj v včerajšnjem nastopu na POP TV. »Stavko pacientov bi podpiral, če bi bila to stavka pacientov, ne pa stavka politikov, ki so desetletja in še vedno kolobarijo po zdravstvu, ki so imeli izredno dobro plačilo za raznorazna svetovanja. In kaj so naredili, vidimo danes.«
Pacienti po njegovem že 20 let zamujajo z demonstracijami: »A naj protestirajo tisti, ki res morajo, ne pa taki, ki že 20 let plenijo in so mrtvo tiho, ko se dogajajo kraje in nepravilnosti.« Breclju se zdi smešno, da bodo na demonstracijah poslanci iz parlamenta, politiki iz koalicije, »saj jih plačujemo za to, da uredijo zdravstvo«. Ni treba, da protestirajo, da se uredi zdravstvo, saj potem protestirajo proti samim sebi, kar je shizofreno, je še ostro dodal.
Ljubljanski Trg republike so popoldne napolnili protestniki, bolniki, nezadovoljni s stanjem v zdravstvu. V govorih so poudarili predvsem pomen javnega zdravstva, ki mora biti dostopno za vse, in več kritičnih besed namenili odtekanju javnega denarja k zasebnikom.
Predstavnik iniciative Glas ljudstva, ki je pobudnik današnjih shodov, Jaša Jenull je v govoru poudaril, da je to stavka za vseh 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, za vse tiste, ki nemočni čakajo mesece in leta na preglede, za tiste zaposlene v javnem sistemu, ki niso pozabili na paciente in jim ne gre zgolj za dobiček.
So za enakopravno in dostopno javno zdravstvo, odločno so pa »proti pogoltnosti zdravstvenih in zavarovalniških lobijev, ki zdravstveno krizo izkoriščajo za milijonske dobičke«. Kritičen je bil tudi do ukrepov, ki naj bi reševali krizo, a jo samo slabšajo in povečujejo privatizacijo. Prav tako so proti nepotrebnemu zavlačevanju z nujnimi sistemskimi spremembami. »Zdravstvo je tema, na kateri bo padla ali obstala ta vlada,« je poudaril Jenull.
Na shodu se je zvrstilo več govorcev. Sociologinja Renata Salecl je ugotavljala, da imamo pol leta po napovedanem stresnem testu, s katerim naj bi preverili kapacitete zdravstva, v zdravstvu samo stres – tako za bolnike kot za vso zdravstveno osebje. Kritična je tudi do napovedi večje digitalizacije, če se »večina prebivalstva komaj znajde med obstoječimi aplikacijami, ki jih uporabljamo za dostop do zdravnika«. Po njenih besedah tudi zdravniki ne potrebujejo več digitalizacije, ampak pomoč, ki jim bo odvzela mukotrpno administriranje.
Izpostavila je, da naj bi bil v javnem zdravstvu vsak posameznik oskrbljen ne glede na okoliščine in ekonomski status. »Javno je nujno ne samo za zdravje posameznikov, ampak celotne družbe. Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanje najbolj razširjenih bolezni, kot sta rak in diabetes. Velike dobičke jim prinašajo predvsem lepotni posegi,« je dejala. Odločevalce je pozvala k takojšnjemu ukrepanju, ne samo »s kozmetičnimi posegi«. »V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo raka, ki ga je napadel,« je pozvala.
Tistim, ki so ostali brez osebnega zdravnika, so na shodu predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije ponudili pravno pomoč. Kot je dejala predstavnica Katarina Bervar Sternad, je mnogim kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Menijo, da je to iztožljiva kršitev človekovih pravic. Pomoč jim nudijo na spletni strani, kamor se je do zdaj obrnilo že več kot 80 ljudi. Naslednji korak bodo najverjetneje tožbe v socialnih sporih. Po besedah Bervar Sternadove bodo to sicer dolgotrajni postopki, a z njimi želijo dodatno spodbuditi oblast k ustreznim ukrepom. STA
