Na tleh leži 100.000 evrov

Sklad se ne loti sanacije v gozdu za gradom Snežnik zaradi neurejenega lastniškega statusa, les pa trohni.

Objavljeno
27. november 2014 21.40
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Kozarišče – V gozdu za gradom Snežnik še vedno propada po žledu podrtih 5500 kubičnih metrov lesa oziroma dreves. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik gozda, se še ni lotil sanacije, ker v zemljiški knjigi piše, da je gozd družbena lastnina, katere imetnik pravice uporabe je občina Cerknica.

Devet mesecev po žledu za gradom Snežnik še vedno križemkražem ležijo sto in več let stare smreke in bukve. Ve se, da je gozd državni, toda v zemljiški knjigi še vedno piše, da je družbena lastnina. In zato se v podrtem gozdu na robu državnega spomenika razen propadanja dreves še vedno nič ne dogaja.

Stara vknjižba družbene lastnine ne pomeni lastninske pravice, zato se občina Cerknica oziroma po delitveni bilanci občini Cerknica in Loška dolina ne obnašata kot lastnici gozda. Kljub temu je župan Loške doline Janez Komidar županu občine Cerknica Marku Ruparju spomladi, ko se sanacije gozda še nihče ni lotil, predlagal prenos pravice uporabe gozda za gradom Snežnik na občino Loška dolina. »Denar od lesa bi občina lahko porabila za obnovo občinske infrastrukture,« je pojasnil Janez Komidar, ki pa mu s pobudo ni uspelo. Lastniški status gozda je začel razreševati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad).

Na tleh leži 100.000 evrov

Prvotna ocena Zavoda za gozdove Slovenije o količini podrtega lesa je znašala od tri do štiri tisoč kubičnih metrov, pred kratkim pa so območje ponovno pregledali, drevesa označili in ugotovili, da na tleh leži 5500 kubičnih metrov lesa. Poznavalci ocenjujejo, da bi čisti izkupiček, če bi bil les pravočasno pospravljen in prodan, znašal približno 100.000 evrov oziroma približno 20 evrov na kubični meter. Tolikšna je torej povzročena škoda na 36 hektarih »državnega« gozda. Ko bo les pospravljen in če bo tedaj še primeren vsaj za drva, bo ta lahko znašala nekaj manj.

»Posebno les listavcev, ki leži na tleh, je razvrednoten. Letos je zaradi velike količine padavin to razvrednotenje še toliko večje,« pojasnjuje Anton Smrekar, direktor postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Jurij Diaci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa dodaja, da na upad kakovosti vpliva tudi delovanje gliv in insektov in je odvisno od poškodovanosti in položaja dreves. »Tanjša drevesa začnejo na tleh zelo hitro propadati, delno zakoreninjena pa lahko preživijo dlje časa. Za drevesa najvišje kakovosti je težava že obarvanje lesa zaradi vdora gliv, potem sledi razkroj lesa. Po eni vegetacijski sezoni je večina hlodovine najvišje kakovosti razvrednotena, drva in celulozni les pa je mogoče pridobivati tudi dlje časa.«

Namesto dejanj birokracija

Prvi rok za sanacijo smrek 15. maj 2014 je bil podaljšan do 20. marca 2015, toda za zdaj nič ne kaže, da bo les za gradom Snežnik pospravljen v tem roku, zelo verjetno šele v turistični sezoni. In to predvsem zato, ker gozd za gradom Snežnik še ni zemljiškoknjižno urejen. Na skladu pojasnjujejo: »Po delitveni bilanci med občino Cerknica in občino Loška dolina je zemljiškoknjižni lastnik občina Loška dolina, ki pa za sanacijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ni zaprosila. Sklad še ni zemljiškoknjižni lastnik gozdnih površin v širšem območju gradu Snežnik, katerih lastnik po zakonu sicer je, temveč se tovrstno lastništvo še ureja.«

Sklad se je že vedel kakor lastnik

»To ni res,« odgovarja župan Janez Komidar. »Zakon o skladu pravi, da so občine dolžne na sklad prenesti kmetijska zemljišča in gozdove. Občina je to storila za več kot 85 odstotkov takšnih površin, grajskih pa nismo prenašali. Po uradnih evidencah so ta zemljišča še vedno last občine Cerknica. Po zakonu bi moral sklad ta zemljišča prenesti na državo, a tega ni naredil. Sklad se je zbudil šele, ko smo se začeli dogovarjati z občino Cerknica o sanaciji tega gozda,« pravi Komidar.

Župan pa tudi drugi opozarjajo, da se je sklad v primeru gozda na območju gradu že vedel kakor lastnik. Na primer ob sečnji leta 2000, ki jo je pri GG Postojna naročil sklad. Na vprašanje Dela skladu, ali bi bila škoda, če bi občina sama sanirala gozd in prodala les, za državo večja, kot je zdaj, ko »državni« les izgublja vrednost na tleh, so s sklada odgovorili: »Nobene škode ne bi bilo. Gre samo za zakonitost dela. Ker gre za državno premoženje, sklad lahko izvede razpis za izbiro izvajalca šele po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja.« Na vprašanje, kaj lahko zavod za gozdove v tem primeru stori, Anton Smrekar odgovarja: »Nič drugega, kot to, da obe strani še naprej nagovarjamo, naj razrešita problem. Zaradi sanacije in vrednosti lesa.«