Na tleh, očiščenih težkih kovin, je varno vrtnariti
Za uporabo inovativne slovenske tehnologije za pranje zemlje se zanimajo na Kitajskem in tudi v Italiji.
Odpri galerijo
Obrat na Prevaljah investitorji uporabljajo samo za demonstracijo tehnologije, za katero se zanimajo kupci iz tujine. FOTO: Envit
Ljubljana – Podjetji Envit in Arhel po končanju projekta Life ReSoil, namenjenega razvoju in predstavitvi inovativne tehnologije čiščenja tal, onesnaženih s svincem in drugimi težkimi kovinami, nadaljujeta aktivnosti za vstop s tehnologijo na trg remediacij.
»Velik preboj smo dosegli na kitajskem trgu, kjer je zaradi velike onesnaženosti in jasno izraženih političnih zahtev področje remediacije tal aktualna tema. To je potrdila tudi novembrska udeležba na Kitajskem mednarodnem uvoznem sejmu v Šanghaju. V Italiji uspešno sodelujemo v predkomercialnih postopkih za izbiro najboljše tehnologije za čiščenje onesnaženega dela na območju pristanišča v Trstu. Veseli smo, da se zadeve razvijajo v smeri, kot smo si jo določili,« je povedala Neža Finžgar iz Envita.
Envit in Arhel sta razvila tehnologijo, ki edina na svetu omogoča učinkovito odstranjevanje težkih kovin iz tal, pri čemer zemlja po čiščenju ostane rodovitna, postopek čiščenja pa nima negativnih vplivov na okolje. Podjetji v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani na vrtu ob demonstracijskem objektu na Prevaljah redno spremljata kakovost tal in primerjata vnos posameznih onesnažil v užitne dele pridelane zelenjave, ki je zrasla na očiščenih in onesnaženih tleh. Odkar so postavili vrt, so na njem uspevali že trije različni kolobarji zelenjave.
»Rezultati so pokazali, da zelenjava, ki raste na očiščenih tleh, v svojo biomaso privzame od pet- do petnajstkrat manj svinca in od tri- do petnajstkrat manj kadmija kot rastline na onesnaženih tleh. Glede na zakonodajo je bila izmerjena koncentracija svinca in kadmija v proučevanih rastlinah (špinača, motovilec, radič, por), ki so zrasle na očiščenih tleh, pod mejno vrednostjo. Rastline, ki so rasle na onesnaženih tleh, so imele povprečno trikrat preseženo mejno vrednost za svinec in petkrat mejno vrednost za kadmij,« je pojasnila Neža Finžgar.
Rezultati preiskave so po njenem mnenju potrdili, da je pridelava zelenjave na očiščenih tleh v primerjavi z zelenjavo, pridelano na onesnaženih tleh, varna. Dvomi prebivalstva o tem, ali je zemlja po čiščenju z inovativno tehnologijo primerna za gojenje rastlin, so bili odveč.
Podjetji po zaključku 2,2 milijona evrov vrednega projekta, v okviru katerega so zgradili tudi objekt na Prevaljah, tega koristita v demonstracijske namene. V njem so očistili manjše količine zemlje, a bi po njihovem mnenju tehnologijo brez težav lahko uporabili tudi za čiščenje večjih količin. Po tehnologiji, razvoj katere je vodil profesor Domen Leštan z Biotehniške fakultete UL in je zaščitena s tremi patenti v Evropski uniji, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem, v obrat pripeljejo onesnaženo zemljo. V pralnem bobnu jo zmešajo z raztopino, v katero se vežejo svinec in druge težke kovine. Raztopino nato v celoti ulovijo in varno odstranijo. Po čiščenju jo spet uporabijo za naslednje pranje tal, odstranjene kovine pa postanejo del suhega odpadka.
Envit in Arhel sta tehnologijo razvila na primeru tal, večinoma onesnaženih s svincem in kadmijem. Ker je veliko svetovnih žarišč onesnaženih tudi z organskimi onesnažili in arzenom, so se lotili nadgradnje tehnologije, ki bo omogočala odstranjevanje tudi teh snovi.
»Velik preboj smo dosegli na kitajskem trgu, kjer je zaradi velike onesnaženosti in jasno izraženih političnih zahtev področje remediacije tal aktualna tema. To je potrdila tudi novembrska udeležba na Kitajskem mednarodnem uvoznem sejmu v Šanghaju. V Italiji uspešno sodelujemo v predkomercialnih postopkih za izbiro najboljše tehnologije za čiščenje onesnaženega dela na območju pristanišča v Trstu. Veseli smo, da se zadeve razvijajo v smeri, kot smo si jo določili,« je povedala Neža Finžgar iz Envita.
Envit in Arhel sta razvila tehnologijo, ki edina na svetu omogoča učinkovito odstranjevanje težkih kovin iz tal, pri čemer zemlja po čiščenju ostane rodovitna, postopek čiščenja pa nima negativnih vplivov na okolje. Podjetji v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani na vrtu ob demonstracijskem objektu na Prevaljah redno spremljata kakovost tal in primerjata vnos posameznih onesnažil v užitne dele pridelane zelenjave, ki je zrasla na očiščenih in onesnaženih tleh. Odkar so postavili vrt, so na njem uspevali že trije različni kolobarji zelenjave.
Manj svinca in kadmija
»Rezultati so pokazali, da zelenjava, ki raste na očiščenih tleh, v svojo biomaso privzame od pet- do petnajstkrat manj svinca in od tri- do petnajstkrat manj kadmija kot rastline na onesnaženih tleh. Glede na zakonodajo je bila izmerjena koncentracija svinca in kadmija v proučevanih rastlinah (špinača, motovilec, radič, por), ki so zrasle na očiščenih tleh, pod mejno vrednostjo. Rastline, ki so rasle na onesnaženih tleh, so imele povprečno trikrat preseženo mejno vrednost za svinec in petkrat mejno vrednost za kadmij,« je pojasnila Neža Finžgar.
Na dan lhako v obratu očistijo šest ton zemlje. FOTO: Mateja Kotnik
Rezultati preiskave so po njenem mnenju potrdili, da je pridelava zelenjave na očiščenih tleh v primerjavi z zelenjavo, pridelano na onesnaženih tleh, varna. Dvomi prebivalstva o tem, ali je zemlja po čiščenju z inovativno tehnologijo primerna za gojenje rastlin, so bili odveč.
Kot v pralnem stroju
Podjetji po zaključku 2,2 milijona evrov vrednega projekta, v okviru katerega so zgradili tudi objekt na Prevaljah, tega koristita v demonstracijske namene. V njem so očistili manjše količine zemlje, a bi po njihovem mnenju tehnologijo brez težav lahko uporabili tudi za čiščenje večjih količin. Po tehnologiji, razvoj katere je vodil profesor Domen Leštan z Biotehniške fakultete UL in je zaščitena s tremi patenti v Evropski uniji, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem, v obrat pripeljejo onesnaženo zemljo. V pralnem bobnu jo zmešajo z raztopino, v katero se vežejo svinec in druge težke kovine. Raztopino nato v celoti ulovijo in varno odstranijo. Po čiščenju jo spet uporabijo za naslednje pranje tal, odstranjene kovine pa postanejo del suhega odpadka.
Envit in Arhel sta tehnologijo razvila na primeru tal, večinoma onesnaženih s svincem in kadmijem. Ker je veliko svetovnih žarišč onesnaženih tudi z organskimi onesnažili in arzenom, so se lotili nadgradnje tehnologije, ki bo omogočala odstranjevanje tudi teh snovi.
