Na vrsti je prevetritev Sove
Varnostno-obveščevalna služba: Predsednik vlade pravi, da še nima imena novega šefa obveščevalcev.
Odpri galerijo
Direktor Sove Zoran Klemenčič naj bi se, kot je neuradno slišati, po odhodu z vrha Sove preselil na ministrstvo za obrambo. FOTO: Aleš Černivec
Včeraj se je razširila informacija o skorajšnjem odstopu Zorana Klemenčiča, direktorja Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova). Po neuradnih informacijah ga že čaka služba na obrambnem ministrstvu. Prvi človek obveščevalcev je redkobeseden.
Da ima že tako rekoč spisano odstopno izjavo, je Zoran Klemenčič v pogovoru za Delo včeraj zanikal. »Čakam na pogovor s šefom, torej predsednikom vlade. Srečala sva se že, vsebinskega pogovora pa še ni bilo,« je pojasnil. Do Damirja Črnčeca, Šarčeve desne roke za področje varnosti in obrambe, njegovo imenovanje je v minulih dneh razburilo civilno in politično javnost, se direktor Sove ni hotel opredeliti. Neuradno pa je slišati, da s Šarčevim sekretarjem na področju nacionalne varnosti nikakor nista na enaki valovni dolžini.
Predsednik vlade nam je potrdil, da razmišlja o kadrovski spremembi na vrhu Sove, imena novega direktorja pa, kot pravi, še nima. »Če ime morebiti ima, po izkušnjah z imenovanjem Damirja Črnčeca v svoj kabinet niti te kadrovske menjave ne bo delil z nami. Je pa res, da je tudi to kadrovanje v njegovih rokah, saj Sova spada neposredno pod kabinet predsednika vlade. Glede na vtis in potrebe po vsebinskih spremembah na varnostno-obveščevalnem področju je pričakovati tudi kadrovsko prevetritev vrha Sove,« je novico o prevetritvi vrha Sove komentiral sogovornik iz vrst ene izmed koalicijskih strank.
Ta teden je po razkritju obstoja samooklicane Štajerske varde pod vodstvom Andreja Šiška o delovanju paravojaških skupin pri nas razpravljala parlamentarna komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (Knovs) ter se seznanila s poročilom pristojnih služb. Veljaven zakon o Sovi je iz devetdesetih let in ne ustreza več sedanjim zaostrenim varnostnim razmeram. Skrajnih skupin zaradi zakonodajnih omejitev, razen če te ne sodelujejo s tujimi državljani, ne more spremljati oziroma odkrivati. Policija ter obe obveščevalni službi, civilna (Sova) in vojaška (OVS), nista pristojni za nadzor slovenskih državljanov na ozemlju države. Pričakovati je torej reformo varnostno-obveščevalnega sistema.
Po seji Knovsa je razumeti, da razmišljajo o širši reformi sistema oziroma spremembi zakonodaje na področju nacionalne varnosti. »Sovo je treba razpustiti. Obveščevalno-varnostni sistem je nujno treba zgraditi na novih, sodobnih temeljih. Sova je bila vzpostavljena v devetdesetih letih in od tedaj se je svet bistveno spremenil,« je poudaril Matej Tonin, predsednik Knovsa in prvak NSi. Vsaj pri tem vprašanju sta si s Šarcem edina. V kabinetu predsednika vlade že napovedujejo: sprejeli bomo nov krovni zakon o obveščevalno-varnostnih službah.
Ob zakonodajnih omejitvah Sovo pretresajo tudi notranje težave. Na sejah Knovsa so se že v prejšnjem mandatu večkrat spraševali, kaj narediti s to službo, pa tudi, kaj je s stavko njenih uslužbencev, ki stavkajo že več mesecev. Zoran Klemenčič je razlagal, da je delo Sove organiziral tako, da stavke pri operativnem delu ni čutiti.
Po najhujšem terorističnem napadu konec leta 2015 v Parizu, očitnem zaostrovanju razmer v evropskem varnostnem okolju, so se v vrhu države odločili pregledati, ali trenutna varnostno-obveščevalna zakonodaja ustreza potrebam časa. V času Cerarjeve vlade je bil zato pod okriljem njegovega sekretarja za nacionalno varnost Erika Kopača pripravljen osnutek zakona o Sovi. A je pred volitvami maja ostal v predalih tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in ni bil usklajen na koalicijski ravni. Po naših informacijah sta ostali odprti dve pomembni vprašanji: o nadzoru mednarodnih komunikacij in nadzoru slovenskih državljanov, ki niso povezani s tujino. Naj spomnimo, da je osnutek precej razburjal predvsem zaradi ideje, da bi lahko agenti pri slovenskih državljanih izvajali hišne preiskave, vdirali v računalnike posameznikov in v njihove domove nameščali snemalno opremo.
Reforme so nujne. Morajo pa biti premišljene ravno zaradi zaščite človekovih pravic. Če jih bo usmerjal Damir Črnčec, sem zelo skeptičen, ker je z javnimi izjavami doslej pokazal, da ni primeren za tako pomembno delo. Vsak morebiten dodaten poseg v človekovo zasebnost mora hkrati predvideti dodaten nadzor različnih mehanizmov države. Takšna minimalna uravnoteženost zagotavlja državljanom, da ne bodo zlorabljeni.
Na mestu šefa Sove mora biti človek, ki mu predsednik vlade zaupa. To je pomembno in sprememba na vrhu Sove ne preseneča. Spremembe na področju zakona o Sovi so nujne. V času prejšnje vlade je po moji oceni nastal zelo dober osnutek zakona, ki pa je bil po mnenju nekaterih problematičen prav v točki povečanja pooblastil. Sovi je zaradi poslabšanja evropskih varnostnih razmer nujno treba povečati pooblastila, saj bo lahko delala učinkovito le z uporabo ustreznih metod. Hkrati je treba povečati njeno transparentnost in odgovornost ljudi v Sovi, na drugi strani pa zagotoviti učinkovit nadzor nad njo. Sove ne morejo nadzorovati ljudje, ki o tem področju ne vedo skorajda ničesar.
Da ima že tako rekoč spisano odstopno izjavo, je Zoran Klemenčič v pogovoru za Delo včeraj zanikal. »Čakam na pogovor s šefom, torej predsednikom vlade. Srečala sva se že, vsebinskega pogovora pa še ni bilo,« je pojasnil. Do Damirja Črnčeca, Šarčeve desne roke za področje varnosti in obrambe, njegovo imenovanje je v minulih dneh razburilo civilno in politično javnost, se direktor Sove ni hotel opredeliti. Neuradno pa je slišati, da s Šarčevim sekretarjem na področju nacionalne varnosti nikakor nista na enaki valovni dolžini.
Zakon o Sovi iz devetdesetih let ne ustreza več zaostrenim varnostnim razmeram.
Sedanji direktor Zoran Klemenčič čaka na pogovor pri nadrejenem, to je predsedniku vlade.
Pričakovati je spremembo zakona in povečanje pooblastil.
Sedanji direktor Zoran Klemenčič čaka na pogovor pri nadrejenem, to je predsedniku vlade.
Pričakovati je spremembo zakona in povečanje pooblastil.
Predsednik vlade nam je potrdil, da razmišlja o kadrovski spremembi na vrhu Sove, imena novega direktorja pa, kot pravi, še nima. »Če ime morebiti ima, po izkušnjah z imenovanjem Damirja Črnčeca v svoj kabinet niti te kadrovske menjave ne bo delil z nami. Je pa res, da je tudi to kadrovanje v njegovih rokah, saj Sova spada neposredno pod kabinet predsednika vlade. Glede na vtis in potrebe po vsebinskih spremembah na varnostno-obveščevalnem področju je pričakovati tudi kadrovsko prevetritev vrha Sove,« je novico o prevetritvi vrha Sove komentiral sogovornik iz vrst ene izmed koalicijskih strank.
Tonin: Sovo je treba razpustiti
Ta teden je po razkritju obstoja samooklicane Štajerske varde pod vodstvom Andreja Šiška o delovanju paravojaških skupin pri nas razpravljala parlamentarna komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (Knovs) ter se seznanila s poročilom pristojnih služb. Veljaven zakon o Sovi je iz devetdesetih let in ne ustreza več sedanjim zaostrenim varnostnim razmeram. Skrajnih skupin zaradi zakonodajnih omejitev, razen če te ne sodelujejo s tujimi državljani, ne more spremljati oziroma odkrivati. Policija ter obe obveščevalni službi, civilna (Sova) in vojaška (OVS), nista pristojni za nadzor slovenskih državljanov na ozemlju države. Pričakovati je torej reformo varnostno-obveščevalnega sistema.
Večja pooblastila pomenijo, da bi lahko agenti Sove pri slovenskih državljanih izvajali hišne preiskave, vdirali v računalnike posameznikov in v njihove domove nameščali snemalno opremo.
Po seji Knovsa je razumeti, da razmišljajo o širši reformi sistema oziroma spremembi zakonodaje na področju nacionalne varnosti. »Sovo je treba razpustiti. Obveščevalno-varnostni sistem je nujno treba zgraditi na novih, sodobnih temeljih. Sova je bila vzpostavljena v devetdesetih letih in od tedaj se je svet bistveno spremenil,« je poudaril Matej Tonin, predsednik Knovsa in prvak NSi. Vsaj pri tem vprašanju sta si s Šarcem edina. V kabinetu predsednika vlade že napovedujejo: sprejeli bomo nov krovni zakon o obveščevalno-varnostnih službah.
Predlog zakona o Sovi že spisan
Ob zakonodajnih omejitvah Sovo pretresajo tudi notranje težave. Na sejah Knovsa so se že v prejšnjem mandatu večkrat spraševali, kaj narediti s to službo, pa tudi, kaj je s stavko njenih uslužbencev, ki stavkajo že več mesecev. Zoran Klemenčič je razlagal, da je delo Sove organiziral tako, da stavke pri operativnem delu ni čutiti.
Po najhujšem terorističnem napadu konec leta 2015 v Parizu, očitnem zaostrovanju razmer v evropskem varnostnem okolju, so se v vrhu države odločili pregledati, ali trenutna varnostno-obveščevalna zakonodaja ustreza potrebam časa. V času Cerarjeve vlade je bil zato pod okriljem njegovega sekretarja za nacionalno varnost Erika Kopača pripravljen osnutek zakona o Sovi. A je pred volitvami maja ostal v predalih tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in ni bil usklajen na koalicijski ravni. Po naših informacijah sta ostali odprti dve pomembni vprašanji: o nadzoru mednarodnih komunikacij in nadzoru slovenskih državljanov, ki niso povezani s tujino. Naj spomnimo, da je osnutek precej razburjal predvsem zaradi ideje, da bi lahko agenti pri slovenskih državljanih izvajali hišne preiskave, vdirali v računalnike posameznikov in v njihove domove nameščali snemalno opremo.
Iztok Podbregar FOTO: Jože Suhadolnik
Reforme so nujne. Morajo pa biti premišljene ravno zaradi zaščite človekovih pravic. Če jih bo usmerjal Damir Črnčec, sem zelo skeptičen, ker je z javnimi izjavami doslej pokazal, da ni primeren za tako pomembno delo. Vsak morebiten dodaten poseg v človekovo zasebnost mora hkrati predvideti dodaten nadzor različnih mehanizmov države. Takšna minimalna uravnoteženost zagotavlja državljanom, da ne bodo zlorabljeni.
Iztok Prezelj FOTO: Jure Eržen
Na mestu šefa Sove mora biti človek, ki mu predsednik vlade zaupa. To je pomembno in sprememba na vrhu Sove ne preseneča. Spremembe na področju zakona o Sovi so nujne. V času prejšnje vlade je po moji oceni nastal zelo dober osnutek zakona, ki pa je bil po mnenju nekaterih problematičen prav v točki povečanja pooblastil. Sovi je zaradi poslabšanja evropskih varnostnih razmer nujno treba povečati pooblastila, saj bo lahko delala učinkovito le z uporabo ustreznih metod. Hkrati je treba povečati njeno transparentnost in odgovornost ljudi v Sovi, na drugi strani pa zagotoviti učinkovit nadzor nad njo. Sove ne morejo nadzorovati ljudje, ki o tem področju ne vedo skorajda ničesar.
