Na zimsko cesto previdno in z vozno kondicijo

Mokre in zasnežene ceste - Starejši vozniki naj se po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnih razmerah.

Objavljeno
09. december 2019 15.00
Posodobljeno
09. december 2019 17.53
Vozniki naj spremljajo vremensko napoved in stanje na cestah, svetujejo na AMZS in policiji. Foto: Roman Šipić
Ljubljana – Kateri so glavni izzivi varne vožnje jeseni in pozimi, zdaj ko je dan nenadoma noč, cesta mokra in spolzka, kmalu pa bo tudi zasnežena? Kot odgovarjajo na AMZS, ima vsak letni čas svoje posebnosti, zaradi jesenskih razmer, padca temperature, dežja, listja na cestišču in podobnih težav pa moramo biti vozniki v tem času in ob prehodu v zimo še posebno pozorni. Seveda tudi starejši.
Silva Čeh
»Voznikom svetujemo, da preden se odpravijo na pot, preverijo razmere v prometu in vremenske razmere na poti, kamor potujejo. Kadar je zelo slabo vreme, naj se na pot ne odpravijo, če ni nujno, ali pa naj uporabijo vlak ali avtobus,« odgovarja Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije pri upravi uniformirane policije na vprašanje, kaj bi voznikom, zlasti starejšim, svetovali, kako naj se izognejo zahtevnim zimskim voznim razmeram.

image
Še vedno sta med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost in neupoštevanje varnostne razdalje, ugotavlja Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije pri upravi uniformirane policije.
Foto: Arhiv policije

Tudi Brane Legan, inštruktor varne vožnje na AMZS, voznikom svetuje, naj spremljajo vremensko napoved in stanje na cesti, saj se tako lahko ustrezno pripravijo na vožnjo oziroma jo prilagajajo prometni, okoljski in vremenski situaciji. Vse to zato, da bo vožnja tudi v jesenskem času čim bolj varna. Brane Legan poudarja: »Naloga vsakega voznika ali voznice je kar najbolj varno premagovati deževna, meglena in tudi suha, sončna ali oblačna območja v povezavi z različnimi obdobji dneva, ko so tudi temperature različne, saj so jutra lahko že precej mrzla.« Dodaja, da bo vožnja udobna in varna, »če voznik oziroma voznica pozna vrsto nameščenih pnevmatik in ve, kakšna sta globina profila in tlak, pa tudi, ali brisalci dobro opravijo svoje delo skupaj z napravo za močenje vetrobranskega stekla, ali sistem ogrevanja, hlajenja, odroševanja ali odmegljevanja vseh steklenih površin deluje, kot je treba, ali delujejo vse luči.« Zato priporoča pravočasen preventivni pregled vozila. V servisnih delavnicah AMZS za člane in tudi druge voznike izvajajo preventivne servisne preglede 16 kontrolnih točk, ki pokažejo morebitne posebnosti oziroma pomanjkljivosti. Legan: »Če napak na vozilu ne odpravimo, je tveganje za prometno nesrečo ob prehodu v zimsko obdobje, ko vozne razmere postajajo vse zahtevnejše, veliko večje.«


image


Priporočljivo je, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, vožnja ponoči, v dežju, snegu ali megli, svetuje Brane Legan, inštruktor AMZS. 

Foto AMZS


Manj ko vidimo, manj hitimo

Tudi megla je težava za voznike, saj se vidljivost poslabša. Legan: »Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred sabo, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro – to je meja, ko se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Kadar je vidljivost še slabša, je treba še bolj upočasniti, tudi na 30 km/h. Pri tem velja opozoriti na obveznost voznikov, da morajo, če zmanjšajo hitrost na manj kot 50 odstotkov od dovoljene, vklopiti varnostne utripalke.« Torej bi lahko povzeli: manj ko vidimo zaradi slabše vidljivosti, manj hitimo.
Inštruktor opozarja na še en pomemben element varne vožnje, to je varnostna razdalja, ki naj bo, tako je splošno pravilo, enaka vidljivosti. »Če vidimo le 100 metrov daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči. Pri vožnji po megli je treba prižgati zadnjo meglenko ali meglenki, a le, če je res megla – ko je vidljivost manjša od 50 metrov.« Prav tako opozarja na meglene pasove, ki se pojavijo nenadoma. Tudi nanje je treba biti pripravljen – z zmanjšano hitrostjo.

Prilagajati se je treba prometni, okoljski in vremenski situaciji, da bo vožnja tudi v jesenskem času varna.

Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti.

Na AMZS pred zimo svetujejo pravočasen preventivni pregled vozila.


Tudi pozimi vozimo prehitro

Katere so po izkušnjah policije največje težave voznikov v zimskih razmerah? Je v jesenskih in zimskih mesecih več nesreč? Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije poudarja: »Še vedno sta med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost in neupoštevanje varnostne razdalje. Vozniki ne prilagodijo hitrosti stanju ceste oziroma razmeram in svojim sposobnostim. Način vožnje po zasneženi ali poledeneli cesti je povsem drugačen kot na suhi. Opažamo tudi, da vozniki ne očistijo vozil. Ne očistijo vseh stekel, tudi stranskih in zadnjega stekla ter stekel na ogledalih, zato je vidnost iz vozila zelo slaba. Na vozilu imajo sneg, ki med vožnjo pada z vozila, kar je še posebej nevarno pri zaviranju, ko sneg zdrsne na vetrobransko steklo, ali pri tovornih vozilih, ko pri zaviranju in zavijanju z njih padajo sneg, led ali voda. Zaradi malomarnosti voznikov je vožnja s takšnimi vozili zelo nevarna.«

image
Naloga vsakega voznika ali voznice je kar najbolj varno premagovati deževna, meglena in tudi suha, sončna ali oblačna območja v povezavi z različnimi obdobji dneva, ko so tudi temperature različne, saj so jutra lahko že precej mrzla, pravijo na AMZS. Foto Leon Vidic

V zimskih mesecih policisti obravnavajo manj prometnih nesreč. Ponavadi so v slabih vremenskih razmerah tudi hitrosti manjše, zato je posledica le manjša materialna škoda. Pri prometnih nesrečah prve kategorije si udeleženci lahko med seboj izmenjajo podatke brez obveščanja policije. Zato prometnih nesreč, ki jih policisti ne obravnavajo, tudi ne vodijo v statističnih podatkih, odgovarjajo.


Program varne vožnje je naložba

Na AMZS pravijo, da je program varne vožnje naložba v večjo varnost voznika in drugih udeležencev v prometu. V njihovem centru varne vožnje na Vranskem je glavno vodilo pri vseh oblikah usposabljanja v veščinah varne vožnje prepoznavanje nevarnosti in njeno preprečevanje. Vsak program obravnava različne razmere, ki vplivajo na vožnjo (na primer mokra, spolzka, poledenela ali zasnežena cesta), zato, poudarja Brane Legan, »je tečaj varne vožnje še zlasti priporočljiv v tem delu leta, za katerega vemo, da bodo vozne razmere zahtevnejše«. Imajo tudi starejšim voznikom prilagojen program Senior, pri katerem, kot pravi Legan, skušajo zajeti vsebine, ki jih ti najbolj potrebujejo, oziroma situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi.

Vozna kondicija

Ali so slabše razmere za vožnjo pozimi še zlasti neugodne za mlade, neizkušene voznike in starejše, ki največkrat slabše vidijo in imajo težave z vožnjo v temi, ali pa se zadnji lahko znajdejo in dobro odreagirajo zaradi svojih izkušenj? Brane Legan odgovarja: »Za starejše voznike je zelo pomembno vzdrževanje tako imenovane vozne kondicije. Seveda nikakor ni nujno, da bi vsak dan opravili večdesetkilometrsko vožnjo. Pomembno je njihovo počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje. Njihovo domače, bivalno okolje jim to omogoča kot vsakokratni trening.
S tem bodo imeli možnost ohranjati sposobnost za vožnjo, z vsakokratnim lastnim, čeprav pogosto nezavednim 'preizkušanjem', se bodo svojih sposobnosti tudi bolje zavedali. Vsekakor pa je priporočljivo, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, vožnja ponoči, v dežju, snegu ali megli.«