Nacionalni simbol in ponos praznuje

Sto dvajset let Aljaževega stolpa: Prvo slovensko »markacijo« v Julijcih je na vrhu Triglava postavil župnik Jakob Aljaž.

Objavljeno
05. avgust 2015 10.28
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Mojstrana – V 120 letih, odkar je dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp, se je spontano razvil mit, da se mora vsakdo, ki hoče postati pravi Slovenec, povzpeti do najvišje točke Slovenije, na vrh 2864 metrov visokega očaka v Julijcih. Stolp ostaja simbol nacionalnega ponosa.

Julijske Alpe so v drugi polovici 19. stoletja množično obiskovali predvsem nemško govoreči planinci. Jakob Aljaž, ki je leta 1882 prišel za župnika na Dovje, je tamkaj občutil ostro nacionalistično usmeritev, saj so bile, denimo, vse markacije v slovenskih gorah zapisane le v nemščini.

Zgodovinar s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Peter Mikša, poroča, da se je Aljaž »v jezi odločil za dejanje, ki je pomenilo upor proti nadaljnjemu ponemčevanju«, in je sklenil na vrhu Triglava postaviti stolp. Od dovške občine je aprila 1895 za en goldinar odkupil 16 kvadratnih metrov parcele na vrhu Triglava, izdelavo stolpa, za katero je porabil 300 goldinarjev, pa je zaupal kleparskemu mojstru Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Belec je Aljaža sprva označil za norca, a kot piše Mikša, mu je Aljaž odvrnil: »Saj ne gre zame, za vse nas Slovence gre. Triglav moramo vrniti Slovencem!« Belec se ja nato odzval: »Vzamem besedo nazaj. Nisi norec, samo velik zanesenjak si. In velik Slovenec.«

»Na tem vrhu nikoli več meja!«

Petnajst do dvajset kilogramov težke kose pločevine za skoraj dva metra visok in dober meter širok stolp so z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato jih je šest krepkih nosačev v enem tednu znosilo na Triglav, poroča Mikša. Stolp so postavljali Jakob Aljaž s svojima pomočnikoma Janezom Klinarjem - Požgancem in Tomažem Koširjem - Kobarjem ter mojster Belec s svojim delavcem, sestavljen pa je bil v petih urah 7. avgusta 1895.

Na stolpu je bil tudi napis Aljažev stolp, to so bile sploh prve slovenske besede, zapisane v okolici Triglava. S tem je Aljaž kot prvi Slovenec vrh Triglava »markiral«, pravi Mikša. in dodaja: »Triglav z Aljaževim stolpom je postala prava točka za idealiziranje slovenskega nacionalizma.« Danes je po besedah predsednika PZS Bojana Rotovnika simbol in ponos Slovencev, koliko planincev se je že povzpelo do vrha, pa ni znano. Na podlagi vpisov iz planinskih koč v okolici Triglava predsednik PD Ljubljana-Matica Tomaž Willenpart, ki upravlja stolp, predvideva, da se na Triglav vsako leto povzpne okoli 50.000 planincev.

Aljažev stolp je bil sprva moteč za Nemce, med obema svetovnima vojnama, ko je prek vrha Triglava potekala meja med tedanjo kraljevino SHS in Italijo, pa za Italijane. Partizani so oktobra 1944 v vpisno knjigo na Triglavu zapisali: »Na tem vrhu nikoli več meja!« Stolp je bil do leta 1984 rdeče barve in okrašen z rdečo zvezdo, od tedaj je spet v prvotni sivi barvi.

Ta pleh ima dušo

V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji razmahnilo planinstvo. Spodbujalo ga je tudi Delo, saj so leta 1966 organizirali prvi vzpon sto žensk na Triglav, ki se je ohranil do danes. Aljažev stolp je postal tudi »krstilnica«, saj planinci, ki ga obiščejo prvič, tamkaj za srečo dobijo tri simbolične udarce z vrvjo po riti.

Ob Aljaževem stolpu je ob osamosvojitvi Slovenije zaplapolala nova slovenska trobojnica. Fotografija Joca Žnidaršiča z vrha Triglava je ob velikem dogodku v novejši zgodovini Slovenije krasila praznično izdajo Dela.

Natanko na 120. obletnico postavitve bo v petek ob 9. deveti uri na vrhu Triglava potekala spominska slovesnost. Ob 16. uri bodo na Dovjem položili venec na Aljažev grob, pol ure kasneje bo v tamkajšnji farni cerkvi še spominska maša, ob 18. uri pa bo pred slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani osrednja slovesnost, v okviru katere bodo v muzeju odprli razstavo z naslovom Ta pleh ima dušo!.

Aljažev stolp je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena. Stolp je začela najedati korozija in je zanj v izdelavi konservatorski načrt. Upravljanje stolpa ni urejeno in še čaka na formalizacijo, pravi predsednik Tomaž Willenpart.