Osem stoletij nadškofije, tri leta praznovanja

V mariborski stolnici se je 21. septembra s slovesno mašo začelo kar triletno praznovanje 800-letnice mariborske nadškofije, prej lavantinske škofije. Gre za osrednjo cerkveno ustanovo z najdaljšo tradicijo v Mariboru in hkrati najstarejšo samostojno škofijo v Sloveniji z neprekinjenim delovanjem. Praznovanje je pospremljeno z geslom Iz korenin vere in kulture za prihodnje rodove, ki ga je komisija izbrala med 50 predlogi, prispelimi na natečaj.

Prav to geslo, kot je za Delo pojasnil dr. Sebastijan Valentan, generalni koordinator praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor, nakazuje, da želijo v ospredje postaviti dvoje: po eni strani bogato izročilo, ki ga je nadškofija, prej škofija, skozi stoletja oblikovala na področju vere, umetnosti, vzgoje in kulture, po drugi strani pa odgovornost, da to dediščino negujejo in ustvarjalno posredujejo prihodnjim rodovom.

»Ključne tematike praznovanja bodo zato vezane na duhovno poglobitev, znanstveno raziskovanje zgodovine, kulturne prireditve, ki bodo poudarile povezanost Cerkve z umetnostjo, ter pastoralne pobude, ki bodo nagovorile današnjega človeka. Najprepoznavnejši dogodek bo nedvomno osrednja slovesnost leta 2028 ob jubileju, ki bo zbrala predstavnike Cerkve, države, lokalne skupnosti ter vernike od blizu in daleč.«

Ob tem pa bodo vsa tri leta prežeta z vrsto spremljevalnih dogodkov – romarskimi srečanji, razstavami, znanstvenimi simpoziji in koncerti – ki bodo vsak po svoje nosili sporočilo gesla, je pojasnil Valentan.

PREBERITE ŠE -> Število muslimanov se krepi, tudi zaradi prepričanja, da v veri ni prisile

Od oratorija do nadškofijskega muzeja

Letos se bo tako po župnijah mariborske nadškofije začela seliti velika razstava o zgodovini škofije, pospremljena z vodstvi, predstavitvami in pogovornimi večeri. Po župnijah bodo tudi koncerti sakralne glasbe, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle ter romarska srečanja.

Leto 2026 bo zaznamovano predvsem z glasbo in teološkim razmislekom. Osrednji dogodek bo oratorij, večdelno glasbeno-dramsko delo z besedili, ki bodo povezovala zgodovinske in duhovne motive. Jeseni bo sledil mednarodni simpozij o pomenu marijanskih svetišč na območju nekdanje Lavantinske škofije.

Leto 2027 bo prineslo povezovanje različnih kulturnih ustanov. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor bo jubileju posvetilo koncert, na katerem bodo pod vodstvom maestra Simona Krečiča izvedli Beethovnovo Misso solemnis. Umetniški vrhunec jubilejnega leta 2028 bo uprizoritev Pergolesijeve Stabat Mater v koreografiji Edwarda Cluga, ki bo glasbeno mojstrovino preoblikoval v sodoben odrski razmislek o sočutju, izgubi in človeški vzdržljivosti.

Ob tem bo v Mariboru odprt nadškofijski muzej na Slomškovem trgu, ki bo postal osrednje mesto za zbiranje, raziskovanje in predstavljanje bogate kulturne in verske dediščine nadškofije.

PRIPOROČAMO V BRANJE -> Slovenija ima problem. Problem z vero

Osem stoletij, tri leta praznovanja

»Tako kot so od prvega papeškega soglasja do ustanovitve škofije minila tri leta, smo se odločili za triletno praznovanje,« je na novinarski konferenci pred začetkom praznovanja povedal msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof in metropolit. Kot je dodal dr. Valentan, so se za tako dolgo obdobje odločili tudi zato, ker ne obhajajo 25 let, ampak osem stoletij.

»Težko bi bilo v eno leto strniti to dolgo in pomembno obletnico, saj gre za bogato dediščino, ki jo želimo predstaviti celovito – ne le s slavnostnimi dogodki, temveč tudi s pastoralnimi, kulturnimi, znanstvenimi in družbenimi vsebinami, ki bodo postopoma osvetlile različne plati zgodovine in pomen nadškofije. Tako bo mogoče praznovanje doživeti poglobljeno, z več priložnostmi za vključevanje vernikov, strokovne in širše javnosti ter za graditev skupne zavesti o pomembnosti te tradicije za slovenski prostor danes.«

Poudaril je, da je takšna institucija živo pričevanje, da lahko vera in cerkveno delovanje skozi stoletja preživita družbene in politične spremembe ter še vedno nagovarjata sodobnega človeka. Nadškof Cvikl je ob slovenski maši dejal, da je obhajanje 800-letnice priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, iz nje črpamo navdih za danes in usmeritev za prihodnost. Poudaril je še, da je stolnica skupni dom, kjer je vsakdo dobrodošel in zaželen.

Krepitev narodne zavesti

Dr. Valentan je pojasnil, da je praznovanje zastavljeno široko, inkluzivno, saj je v preteklosti nadškofija s svojim delovanjem na področju šolstva, kulture in dobrodelnosti pomembno prispevala k oblikovanju slovenske narodne identitete in zavesti.

»V času, ko se je slovenski narod uveljavljal, je bila Cerkev pogosto tista, ki je skrbela za ohranjanje jezika, spodbujala izobraževanje in dajala prostor kulturnemu ustvarjanju. V tem pogledu ne moremo mimo ključne osebnosti, prvega mariborskega škofa in prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes želimo to vlogo predstaviti v luči sodobnih izzivov: krepiti dialog v družbi, spodbujati solidarnost, varovati dostojanstvo vsakega človeka ter prispevati k oblikovanju skupne prihodnosti, ki se napaja v duhovnih in kulturnih koreninah, a hkrati gleda naprej,« je poudaril generalni koordinator praznovanja.

Slomšek za svetnika

Kot je o vlogi Slomška pri prenosu sedeža iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor povedal Valentan, je to epohalno dejanje vsekakor začrtalo smer Mariboru in tudi njegovemu širšemu geografskemu območju. »Vsi si zelo želimo, da bi bil Slomšek pred vesoljno Cerkvijo razglašen za svetnika. Ta obletnica bo priložnost, da še pomnožimo molitev za njegovo kanonizacijo, da bi se na njegovo priprošnjo zablesteli čudeži, ki se v življenju ljudi dogajajo. Hkrati bomo v duhu Slomška iskali spodbudo za današnji čas: kako biti kristjani, ki s svojo vero gradijo kulturo dialoga, solidarnosti in upanja. Slomškovo poslanstvo, preneseno v naš čas, nas usmerja k temu, da ob jubileju ne gledamo le nazaj, ampak predvsem naprej – v prihodnost, ki jo soustvarjamo iz njegovih korenin.«

Verska skupnost je v praznovanje vključena prek župnij, redovnih skupnosti, gibanj in številnih posameznikov, ki so povabljeni k soustvarjanju dogodkov, k romanjem, molitvi ter različnim oblikam prostovoljstva, je pojasnil sogovornik.

Kakšna pa je vera sodobnega človeka? »Sodobni človek je seveda drugačen. Je današnji, obdan z aktualnostmi tega časa. Poglabljanje in utrjevanje vere pa sta zmeraj odločitev, ki mora biti zavestna, konkretna, in prav zato želimo, da praznovanje ne ostane zgolj na ravni obredja ali zgodovinskega spomina, ampak postane priložnost za osebno in skupno duhovno rast.«