Tiskane izdaje
Ječmenov hlebček z manj soli, sveži sir z visoko vsebnostjo beljakovin in nizko vsebnostjo maščob, linija ekološkega tofuja, pirino vlečeno testo, eko jogurt s konopljinim oljem, žitarice za zajtrk, ki so bogat vir vlaknin ter v lončkih rastoča solata in zelišča so po odločitvi Inštituta za nutricionistiko sedmerica najbolj inovativnih živil, proizvedenih v Sloveniji, ki so na tržišče prišla v zadnjem letu.
Odlikuje jih predvsem ugodnejša prehranska sestava v primerjavi s podobnimi izdelki v prodaji, poleg tega so prijazna do potrošnika in okolja. Na policah trgovin jih bo mogoče prepoznati po znaku Inovacija leta 2017, ki ga bodo proizvajalci lahko brezplačno uporabljali tudi pri njihovem oglaševanju.
Osnovni namen izbora, ki ga je tretje leto zapored pripravil Inštitut za nutricionistiko, je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost do potrošnikov, hkrati pa jih želimo ozaveščati, da pri izboru živil poleg hranilne vrednosti upoštevajo tudi poreklo, je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. »Že pred leti smo opazili, da slovenska živilska podjetja na tržišče lansirajo izdelke z ugodno prehransko sestavo, vendar jih niso sposobna zadovoljivo predstaviti, da bi dolgoročno ostali na tržišču. Morda so nekoliko drugačnega okusa, ki ga potrošniki nismo navajeni. Veseli me, da so prav vsi izdelki, ki smo jih doslej nagradili, uspeli ostati na tržišču, kar pomeni, da so inovacije teh podjetij prepoznali tudi potrošniki.«
Brez nagrade pri pijačah
K sodelovanju na razpisu so bili povabljeni potrošniki in proizvajalci živil v Sloveniji, slednji so na razpis lahko posredovali po en predlog. Podobno kot prejšnja leta je bila približno polovica vseh prispelih predlogov podana s strani potrošnikov, druga polovica pa s strani proizvajalcev, tako večjih kot manjših. »Število prijav je bilo primerljivo s prejšnjim letom, a precej nižje kot pri prvem razpisu leta 2015. Opažamo pa, da se niža delež predlogov, ki jih moramo v procesu vrednotenja izločiti zaradi manj ugodne prehranske sestave. Vse kaže, da so podjetja postala bolj samokritična, saj večinoma kandidirajo z dobrimi predlogi. Smo pa znova ugotovili, da je še posebej pri nekaterih skupinah živil precej prostora za izboljšave,« je dejal Pravst.
Takšna je denimo skupina pijač, v kateri tudi letos ni bilo podeljene nagrade. Razlog? Prejeti predlogi niso izpolnjevali visokih kriterijev izbora. »Nagrajevati želimo izdelke, ki so optimalni z vidika prehranske sestave, po drugi strani pa nočemo spodbujati uporabe sladil,« je pojasnil Pravst. »Izbor leta 2015 je pokazal, da je mogoče narediti dobro pijačo brez dodanega sladkorja in sladil, ki se je dobro prijela, poznejših inovacij na tem področju pa nismo zaznali niti nismo prejeli predlogov s tega področja.« Vsekakor pa po njegovem mnenju rezultati izbora kažejo, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila.
Merilo: ugodna prehranska sestava
Izbor je opravila skupina na Inštitutu, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Inovativnost prijavljenih živil so ocenjevali predvsem na podlagi prehranske sestave. »Da bi se izognili subjektivnemu ocenjevanju, smo tudi pri letošnjem izboru uporabili uveljavljeni model za profiliranje živil. Gre za znanstveno metodo, ki glede na sestavo posameznemu živilu pripiše oceno, na temelju katere ga lahko razvrstimo med manj oziroma bolj zdrava živila. Od skupaj prejetih 47 predlaganih jih slaba tretjina ni dosegla ocene za ožji izbor,« je povedala Anita Kušar.
Zaveze živilske industrije
Spodbujanje trgovcev in proizvajalcev živil, da potrošnikom ponujajo zdravju koristna živila je eden od ciljev Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, zato tudi ministrstvo za zdravje podpira izbor inovativnih živil, je dejala generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec.
Pripravljenost prispevati k boljšim prehranskim navadam je po njenih besedah že pokazala pijačarska industrija, ki je s podpisom Zaveze odgovornosti napovedala znižanje vsebnosti sladkorja v brezalkoholnih pijačah, ki jih veliko popijejo predvsem otroci. Izdajatelji televizijskih programov pa so se zavezali k omejitvi oglaševanja nezdravih živil med programi, namenjenimi otrokom. Ali bodo samoomejitev spoštovali, bodo preverjali Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ministrstvo za zdravje in Zveza potrošnikov Slovenije.
V podporo projektu se je izbora inovativnih živil udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva in podnebne spremembe, ki že vplivajo na pridelavo hrane, so bile po njegovem razlog za sprejetje resolucije o strateških usmeritvah kmetijstva in živilstva do leta 2020 (Zagotovimo si hrano za jutri), katere namen je pospešiti lokalno oskrbo s hrano in povečati prehransko varnost Slovenije.
Ob tem je nujno lokalno hrano povezati z zdravim načinom življenja, zdravo prehranjevanje pa je njegov zelo pomemben element, je poudaril Židan. »Slovenija na področju proizvodnje hrane želi rasti. Zaradi naravnih danosti nimamo možnosti, da bi rasli s proizvodnjo nizkocenovne hrane. Zmagovalci smo lahko samo, če razvijamo inovativne prehranske izdelke.«
