Tiskane izdaje
Mirujoči promet občine rešujejo vsaka posebej, z različnimi odloki, številom parkirnih mest, cenami parkiranja in odvoza s pajkom, a hkrati vse uresničujejo isti cilj – urediti promet tako, da bo mesto dostopno vsem, hkrati pa do občanov in obiskovalcev prijazno.
Kljub jasnim ciljem pa so od njih še zelo oddaljene, ugotavlja arhitekt in urbanist Tadej Žaucer z Inštituta za politike prostora. Ključna napaka je, da se je do zdaj razmišljalo predvsem o številu parkirnih mest, ki da jih ni dovolj in da bo problem mirujočega prometa v posameznem mestu rešen, če bomo dodali nova parkirna, ugotavlja Žaucer: »Če je parkirnih mest več, je strošek z njimi večji, obremenjene so vse ceste v okolici, s tem se slabšajo razmere za kolesarje in pešce. Dovolj veliko število parkirnih mest gotovo ni jamstvo, da bodo stvari delovale.« Največ plačljivih parkirnih mest na prebivalca imajo v Velenju in Celju – približno eno parkirišče na deset meščanov, medtem ko je v Ljubljani razmerje ena proti dvajset.
Več parkirišč, slabše življenje
Žaucer opozarja, da so težave s »prevelikim« številom parkirnih površin povezane tudi s predpisi investitorjem o minimalnem številu parkirnih mest. V tujini se ta trend že spreminja, razlaga Žaucer: »V naprednejših mestih število parkirnih mest, ki jih sme investitor največ zgraditi glede na določen program in lokacijo, omejujejo. Jasno namreč je, da več parkirnih mest kot v mestu zgradimo, slabša bo kakovost javnega prostora, slabši bodo bivalni pogoji. Glede tega pri nas zaostajamo. Motorizacija je prišla z zamikom, delno pa je vzrok tudi to, da so slovenska mesta zelo majhna in so zato tudi prometni sistemi drugačni.« Omejitev gradnje parkirnih mest v Sloveniji še ne poznamo, se je pa znižal normativ, ki poleg gradnje stanovanj določa eno parkirno mesto na stanovanje.
Najdražje parkiranje v Kranju
Čeprav je kratkotrajno parkiranje v večini občin cenovno dostopno, občine ne želijo, da bi v središčih mest parkirali ves dan, zato so cene za vsako naslednjo uro višje. Najbolj skrajno takšne prakse uporabljajo v Kranju, kjer se lahko »pohvalijo« z najdražjim parkiranjem v mestnem središču v državi. Parkiranje v starem mestnem jedru je brezplačno prve pol ure, ura stane dva evra, ura in pol šest evrov, dve uri deset evrov, za več kot dve uri pa osuši denarnico za kar 50 evrov! Kot pravijo v Kranju, so cilj dosegli, parkirišča so namenjena obiskovalcem javnih servisov in obiskovalcem mestnega jedra.
Parkirnine sicer niso del občinskih proračunov, ampak jih dobijo upravljavci parkirnih površin. Čeprav vse mestne občine načrtujejo, da bi bilo brezplačnih javnih parkirnih mest čim manj oziroma jih sčasoma sploh ne bi bilo več, ta še vedno obstajajo v Novi Gorici, na Ptuju in v Slovenj Gradcu. Kratkotrajno brezplačno parkiranje pa poleg Kranja poznajo tudi v Kopru, Novem mestu, Mariboru, Velenju in Murski Soboti. Žaucer opozarja, da zastonj parkirnega mesta ni: »Vsako parkirno mesto stane. Na tej lokaciji ne more biti druge rabe, treba ga je vzdrževati, treba je vzdrževati ceste, ki do njega pripeljejo. Če je za uporabnika brezplačno, to pomeni, da ga pač vsi plačujemo z davki. S stališča pravičnosti parkiranje nikjer ne bi smelo biti brezplačno, po drugi strani pa s tem, da cena ni enotna, lahko najlažje reguliramo povpraševanje po parkiranju.«
Kazen mora biti vzgojna
V vseh mestnih občinah trdijo, da imajo globe predvsem vzgojni moment in niso namenjene polnjenju občinskih blagajn. Mestni proračuni so zaradi glob povprečno bogatejši za komaj približno odstotek. Tudi policijska stavka se ne pozna pri številu glob, ki jih izrekajo redarji, a na ptujski občini ugotavljajo, da je stanje na terenu slabše: »Skrb vzbujajoče je, da se stavka pozna pri splošni in prometni varnosti. Po prvem nadzoru hitrosti vožnje smo namreč ugotovili več kršitev, kot jih je bilo po navadi takrat, ko so policisti kontinuirano izvajali nadzor. Ugotavljamo, da več voznikov ne uporablja varnostnega pasu in da jih več nepravilno telefonira.«
Infografika: Delo
Občine se bodo v prihodnjih mesecih precej ukvarjale s prometnimi ureditvami, saj jih je kar 65 na lanskem razpisu ministrstva za infrastrukturo dobilo evropska sredstva za sofinanciranje izdelave celostne prometne strategije. Konec lanskega leta jo je imelo samo enajst slovenskih občin, med mestnimi Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Nova Gorica (skupna strategija občin Goriške regije). Cilj je trajnostno naravnan promet, kjer so v središču pešci, kolesarji in uporabniki javnega prevoza. Nekatere občine, denimo Ljubljana, Ptuj in Koper, temu že sledijo in zagotavljajo cenejša parkirna mesta na obrobju mesta ter povezavo z javnim prevozom do mestnega središča.Ljubljana pobere največ
Glavno in največje mesto z največ prebivalci in več kot 100.000 dnevnimi delovnimi migranti ima razumljivo največ parkirnih mest, največ redarjev in tudi največ prihodkov iz pobranih glob. Največ denarja so, brez upoštevanja sodnih taks, v Ljubljani z globami dobili leta 2012, ko se je v mestni proračun nateklo 4,1 milijona evrov. V Kranju so največ »zaslužili« leta 2011, ko so uvedli meritve hitrosti, ki so še danes največji prihodek kranjskega mestnega redarstva. Na Ptuju so leta 2013 z globami pobrali več kot dvakrat toliko kot lani. »K temu je zelo pripomogel prenos pristojnosti iz naslova izvršb denarnih terjatev z Dursa na Curs 1. 7. 2012,« so sporočili s Ptuja. Velenjčani pa so največ denarja z globami zaslužili lani, skoraj 600.000 evrov, kar je zelo veliko glede na to, da imajo v mestu relativno poceni parkiranje, brezplačni mestni promet in da so njihovi redarji del širšega medobčinskega redarstva.
Skupno medobčinsko redarstvo z manjšimi občinami ima večina mestnih občin. Svoje redarje imajo le Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Koper. Največ dela imajo gotovo redarji v Novem mestu. Ne zaradi tamkajšnjih voznikov, ampak ker so samo trije oziroma eden na 12.144 prebivalcev. V Ljubljani imajo enega redarja na 9.908 prebivalcev, v Murski Soboti enega na 6.311 prebivalcev in v Kopru redarja na 4.254 prebivalcev.
