Najboljši slovenski les smo prodali tujcem
Razrezan v furnir bo končal v luksuznih jahtah in razkošnih avtomobilih.
Odpri galerijo
Zmagovalca dražbe je na Koroško pripeljala Helena Jaksetič, zrasel pa je v snežniških gozdovih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Slovenj Gradec – V snežniških in pohorskih gozdovih sta zrasla gorska javorja rebraša, za katera sta lastnika na 14. licitaciji najboljše slovenske hlodovine v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove iztržila rekorden in vratolomno visok znesek – več kot 29.000 evrov za hlod.
Helena Jaksetič iz Pivke, ki je zmagovalca na dražbo pripeljala iz očetovih gozdov na območju Snežnika, ob njem pa še številne druge gorske javorje, za katere je prav tako dosegla visoke cene, je bila nad razpletom dražbe, na kateri je bila prvič, navdušena. Dejala je, da se počuti, kot bi zadela na loteriji. Ko je bil hlod še na domačem dvorišču, ji je nekdo zanj ponujal tri tisočake, na dražbi pa je zanj iztržila skoraj desetkrat več. Zraslo je dobrih tisoč metrov nad morjem, v nasprotju s pohorskim gorskim javorjem rebrašem lastnika domačina Srečka Bricmana, ki so ga podrli v pohorskih gozdovih na nadmorski višini 850 metrov.
Zmagovalca dražbe bodo razrezali v celjski furnirnici Merkscha, ki velja za vodilno evropsko podjetje za razrez furnirja. To zanje ne bo prvi tak primer, saj so v preteklih letih poskrbeli za razrez številnih zmagovalcev dražb. Direktor podjetja Peter Merkscha je povedal, da bo ob razrezu gorskega javorja rebraša ves čas navzoč njegov lastnik iz Nemčije. Tako je v teh primerih v navadi.
Ko bodo hlod pripeljali v furnirnico, ga bodo najprej olupili, potem pa za kratek čas pustili v parilni jami. Les se v njej zmehča, da se lažje reže, a v primeru javorja je treba paziti, da v kopeli ni predolgo in se ne razbarva. Bukev, denimo, je v kopeli pri osemdesetih stopinjah Celzija kar teden ni.
S tračno žago bodo hlod najprej razdelili kot križ na štiri dele, z najsodobnejšimi furnirskimi noži pa ga bodo nato razrezali na tanke lističe, debele le 0,6 milimetra, posušili v sušilnici, obrezali robove in spakirali na paleto. Na njej bo približno dva tisoč kvadratnih metrov furnirja, ki bo krasil razkošne jahte in nič manj razkošne notranjosti letal.
Družinsko podjetje Merkscha, ki je nastalo na temelju nekdanje LIK Savinje v stečaju, ima 185 zaposlenih. Na leto razrežejo v furnir okoli 25.000 kubikov lesa različnih vrst, dolžin in debelin, ki ga kupci v Celje pripeljejo iz vse Evrope.
Največ lesa bo tudi letos – kar okoli 1819 kubičnih metrov – odpeljanega na Kitajsko. Tovor, ki bo odpotoval iz Luke Koper, bodo naložili v 85 zabojnikov. Do prvih kitajskih pristanišč bo ladja potrebovala več kot mesec dni.
Kupec hlodovine je podjetje Kitajski gozdovi, ki se po velikosti uvršča med petsto največjih podjetij na svetu. Njihov letni promet znaša deset milijard evrov. Slovenski partner Kitajskih gozdov je slovenjgraško podjetje Lajka, ki jim zagotavlja lesno surovino iz srednje Evrope. Les kupujejo tudi doma. Njihov največji slovenski dobavitelj je Gozdno gospodarstvo Bled.
Podjetje Kitajski gozdovi, ki ima skupaj okoli 10.000 žag, povprašuje predvsem po hrastu, jesenu in tudi smreki lubadarici, ki jo uporabljajo kot gradbeni les. »Na mesec bi jim lahko prodali deset tisoč kubičnih metrov hrasta, če bi ga imeli. Za zdaj jim zagotavljamo okoli 6000 kubičnih metrov,« je povedal direktor Lajke David Gros.
Kitajski gozdovi so vse zahtevnejši kupec, ko gre za kakovost, in ničesar ne prepuščajo naključju. Nakup lesa na dražbi so sicer zaupali Lajki, a so v Slovenijo že decembra, da bi se izognili poznejšim morebitnim reklamacijam in še čemu poslali tudi svojega človeka. Med 35 zaposlenimi ima dva kitajska državljana tudi Lajka, ki bo z odprtjem svoje pisarne v Šanghaju le še okrepila gospodarske povezave s tem delom sveta.
Velike in male kupce zalaga tudi avstrijski žagar Franc Lackner iz podjetja Laho Holzhandels s sedežem v Zgornji Avstriji, ki na dražbo v Slovenijo prihaja že enajst let. S sodelavcem Markom Smrtnikom sta si hlode ogledovala tri dni, preden sta oddala ponudbo. »Ne kupujemo les najvišje kakovosti. Nismo specialisti za rebraše. Letos smo izbrali največ hrasta in smreke. Ponudba je bila neverjetna. Čudili smo se, kako je to sploh mogoče,« je povedal Marko Smrtnik.
Letos so že sodelovali na dražbi v Zgornji Avstriji, kjer je bilo naprodaj 1200 kubikov lesa, večinoma hrasta. V podjetju se pred licitacijo vedno dogovorijo, kaj bodo kupili in koliko so pripravljeni za želeno odšteti. Impulzivnih nakupov v tem poslu ni. So pa neuspešni poskusi. Lani, denimo, so se potegovali za izjemen hlod hrasta, ki je meril šest metrov v dolžino, v premeru pa ga je bilo za več kot meter. »Dali smo ponudbo, ki je znašala več tisoč evrov, a nas je konkurent premagal z zgolj štirimi evri, ki jih je več ponudil za hlod,« pove Marko Smrtnik.
Zgodi se, da poskuša kdo od kupcev ponudbo zviševati po tem, ko jo je že oddal. A organizatorji dražbe so neomajni, čeprav so ponudbe nespodobno mamljive. Letos je bil nekdo za zmagovalca dražbe pripravljen odšteti še nekaj tisoč evrov več, kot je znašala najboljša ponudba, predlani pa je Jožeta Jeromla iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline kupec iz tujine zaman prepričeval, da plača milijon evrov in odpelje ves razstavljeni les.
Ta je od začetka januarja, ko na Koroško pripeljejo prve hlode, velikanska učilnica v naravi, ki z vsakim dnem le še pridobiva vrednost. Po njej sta se v zadnjih dneh sprehajala tudi Klemen Novak in Aleš Straže s katedre za tehnologijo lesa na oddelku za lesarstvo pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V projektu z naslovom Analiza kakovosti lesa za izdelke z visoko dodano vrednostjo sta opravljala dendrokronološke analize in analize hitrosti preleta zvoka pri izbrani smrekovi hlodovini.
Pri prvih analizah sta prečno površino hloda obdelala z rezkalnikom, tako da so letnice jasno vidne. »Potem z digitalnim fotoaparatom zajamemo sliko letnic od lubja do sredice ter to sliko prenesemo na računalnik, kjer s posebnim programom analiziramo število letnic, izmerimo njihove širine. Tako ugotovimo značilnosti priraščanja lesa,« je razložil Klemen Novak. Pri analizi hitrosti preleta zvoka k čelu hloda približajo usmerjen kondenzatorski mikrofon, ki je prek kartice za zajem podatkov povezan z računalnikom in programsko opremo za zajem in obdelavo zvočnih signalov.
»S kladivom impulzno vzbudimo čelo hloda, zvočno valovanje oziroma mehanska vibracija, ki pri tem nastane, pa potuje vzdolž hloda. Z eksperimentalno verigo zajamemo obliko, frekvenco in hitrosti nihanja zvočnega valovanja, s čimer ocenimo strukturne in mehanske lastnosti lesa,« pove Novak in doda, da je namen raziskav preveriti povezavo med značilnostmi priraščanja lesa in hitrostjo preleta zvoka pri posameznih sortimentih glede na ponujeno ceno in s tem kakovostjo hlodovine. O rezultatih bosta Novak in Straže še poročala.
Danes in jutri se bodo v manjših skupinah po starosti in v spremstvu gozdarja med hlodi sprehodili še učenci osnovne šole v Podgorju pri Slovenj Gradcu. To bo zanje edinstvena priložnost, saj dražbe v vasi prihodnje leto morda ne bo več. Prostora je tudi tu premalo in organizatorji bodo morali poiskati novo, še večje prizorišče. Tako se je izvedelo na vasi, kjer vsi o vseh in o vsem vse vedo: denimo, koliko so organizatorji zaslužili z organizacijo dražbe, za koliko se bo odebelila denarnica lastnika zemljišča, na katerem so razstavili hlode, koliko malic in kosil so na račun dražbe prodali v obeh vaških gostilnah in tudi to, koga je motil hrup tovornjakov, ki so hlode dovažali in kdo je kolikokrat zaradi tega poklical policijo. Pa naj še kdo reče, da dražba vasi ni prinesla še česa drugega kot blatne ceste.
Helena Jaksetič iz Pivke, ki je zmagovalca na dražbo pripeljala iz očetovih gozdov na območju Snežnika, ob njem pa še številne druge gorske javorje, za katere je prav tako dosegla visoke cene, je bila nad razpletom dražbe, na kateri je bila prvič, navdušena. Dejala je, da se počuti, kot bi zadela na loteriji. Ko je bil hlod še na domačem dvorišču, ji je nekdo zanj ponujal tri tisočake, na dražbi pa je zanj iztržila skoraj desetkrat več. Zraslo je dobrih tisoč metrov nad morjem, v nasprotju s pohorskim gorskim javorjem rebrašem lastnika domačina Srečka Bricmana, ki so ga podrli v pohorskih gozdovih na nadmorski višini 850 metrov.
Zmagovalca dražbe bodo razrezali v celjski furnirnici Merkscha, ki velja za vodilno evropsko podjetje za razrez furnirja. To zanje ne bo prvi tak primer, saj so v preteklih letih poskrbeli za razrez številnih zmagovalcev dražb. Direktor podjetja Peter Merkscha je povedal, da bo ob razrezu gorskega javorja rebraša ves čas navzoč njegov lastnik iz Nemčije. Tako je v teh primerih v navadi.
Zmagovalca bodo razrezali na 0,6 milimetra
Ko bodo hlod pripeljali v furnirnico, ga bodo najprej olupili, potem pa za kratek čas pustili v parilni jami. Les se v njej zmehča, da se lažje reže, a v primeru javorja je treba paziti, da v kopeli ni predolgo in se ne razbarva. Bukev, denimo, je v kopeli pri osemdesetih stopinjah Celzija kar teden ni.
S tračno žago bodo hlod najprej razdelili kot križ na štiri dele, z najsodobnejšimi furnirskimi noži pa ga bodo nato razrezali na tanke lističe, debele le 0,6 milimetra, posušili v sušilnici, obrezali robove in spakirali na paleto. Na njej bo približno dva tisoč kvadratnih metrov furnirja, ki bo krasil razkošne jahte in nič manj razkošne notranjosti letal.
Družinsko podjetje Merkscha, ki je nastalo na temelju nekdanje LIK Savinje v stečaju, ima 185 zaposlenih. Na leto razrežejo v furnir okoli 25.000 kubikov lesa različnih vrst, dolžin in debelin, ki ga kupci v Celje pripeljejo iz vse Evrope.
V zabojnikih en mesec na morju
Največ lesa bo tudi letos – kar okoli 1819 kubičnih metrov – odpeljanega na Kitajsko. Tovor, ki bo odpotoval iz Luke Koper, bodo naložili v 85 zabojnikov. Do prvih kitajskih pristanišč bo ladja potrebovala več kot mesec dni.
Kupec hlodovine je podjetje Kitajski gozdovi, ki se po velikosti uvršča med petsto največjih podjetij na svetu. Njihov letni promet znaša deset milijard evrov. Slovenski partner Kitajskih gozdov je slovenjgraško podjetje Lajka, ki jim zagotavlja lesno surovino iz srednje Evrope. Les kupujejo tudi doma. Njihov največji slovenski dobavitelj je Gozdno gospodarstvo Bled.
Nori na hrast
Podjetje Kitajski gozdovi, ki ima skupaj okoli 10.000 žag, povprašuje predvsem po hrastu, jesenu in tudi smreki lubadarici, ki jo uporabljajo kot gradbeni les. »Na mesec bi jim lahko prodali deset tisoč kubičnih metrov hrasta, če bi ga imeli. Za zdaj jim zagotavljamo okoli 6000 kubičnih metrov,« je povedal direktor Lajke David Gros.
Kitajski gozdovi so vse zahtevnejši kupec, ko gre za kakovost, in ničesar ne prepuščajo naključju. Nakup lesa na dražbi so sicer zaupali Lajki, a so v Slovenijo že decembra, da bi se izognili poznejšim morebitnim reklamacijam in še čemu poslali tudi svojega človeka. Med 35 zaposlenimi ima dva kitajska državljana tudi Lajka, ki bo z odprtjem svoje pisarne v Šanghaju le še okrepila gospodarske povezave s tem delom sveta.
Nakup izgubili zaradi štirih evrov
Velike in male kupce zalaga tudi avstrijski žagar Franc Lackner iz podjetja Laho Holzhandels s sedežem v Zgornji Avstriji, ki na dražbo v Slovenijo prihaja že enajst let. S sodelavcem Markom Smrtnikom sta si hlode ogledovala tri dni, preden sta oddala ponudbo. »Ne kupujemo les najvišje kakovosti. Nismo specialisti za rebraše. Letos smo izbrali največ hrasta in smreke. Ponudba je bila neverjetna. Čudili smo se, kako je to sploh mogoče,« je povedal Marko Smrtnik.
Letos so že sodelovali na dražbi v Zgornji Avstriji, kjer je bilo naprodaj 1200 kubikov lesa, večinoma hrasta. V podjetju se pred licitacijo vedno dogovorijo, kaj bodo kupili in koliko so pripravljeni za želeno odšteti. Impulzivnih nakupov v tem poslu ni. So pa neuspešni poskusi. Lani, denimo, so se potegovali za izjemen hlod hrasta, ki je meril šest metrov v dolžino, v premeru pa ga je bilo za več kot meter. »Dali smo ponudbo, ki je znašala več tisoč evrov, a nas je konkurent premagal z zgolj štirimi evri, ki jih je več ponudil za hlod,« pove Marko Smrtnik.
Ponudb ni mogoče zviševati
Zgodi se, da poskuša kdo od kupcev ponudbo zviševati po tem, ko jo je že oddal. A organizatorji dražbe so neomajni, čeprav so ponudbe nespodobno mamljive. Letos je bil nekdo za zmagovalca dražbe pripravljen odšteti še nekaj tisoč evrov več, kot je znašala najboljša ponudba, predlani pa je Jožeta Jeromla iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline kupec iz tujine zaman prepričeval, da plača milijon evrov in odpelje ves razstavljeni les.
Ta je od začetka januarja, ko na Koroško pripeljejo prve hlode, velikanska učilnica v naravi, ki z vsakim dnem le še pridobiva vrednost. Po njej sta se v zadnjih dneh sprehajala tudi Klemen Novak in Aleš Straže s katedre za tehnologijo lesa na oddelku za lesarstvo pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V projektu z naslovom Analiza kakovosti lesa za izdelke z visoko dodano vrednostjo sta opravljala dendrokronološke analize in analize hitrosti preleta zvoka pri izbrani smrekovi hlodovini.
S kladivom po čelu hloda
Pri prvih analizah sta prečno površino hloda obdelala z rezkalnikom, tako da so letnice jasno vidne. »Potem z digitalnim fotoaparatom zajamemo sliko letnic od lubja do sredice ter to sliko prenesemo na računalnik, kjer s posebnim programom analiziramo število letnic, izmerimo njihove širine. Tako ugotovimo značilnosti priraščanja lesa,« je razložil Klemen Novak. Pri analizi hitrosti preleta zvoka k čelu hloda približajo usmerjen kondenzatorski mikrofon, ki je prek kartice za zajem podatkov povezan z računalnikom in programsko opremo za zajem in obdelavo zvočnih signalov.
»S kladivom impulzno vzbudimo čelo hloda, zvočno valovanje oziroma mehanska vibracija, ki pri tem nastane, pa potuje vzdolž hloda. Z eksperimentalno verigo zajamemo obliko, frekvenco in hitrosti nihanja zvočnega valovanja, s čimer ocenimo strukturne in mehanske lastnosti lesa,« pove Novak in doda, da je namen raziskav preveriti povezavo med značilnostmi priraščanja lesa in hitrostjo preleta zvoka pri posameznih sortimentih glede na ponujeno ceno in s tem kakovostjo hlodovine. O rezultatih bosta Novak in Straže še poročala.
Obrekovanje po slovensko
Danes in jutri se bodo v manjših skupinah po starosti in v spremstvu gozdarja med hlodi sprehodili še učenci osnovne šole v Podgorju pri Slovenj Gradcu. To bo zanje edinstvena priložnost, saj dražbe v vasi prihodnje leto morda ne bo več. Prostora je tudi tu premalo in organizatorji bodo morali poiskati novo, še večje prizorišče. Tako se je izvedelo na vasi, kjer vsi o vseh in o vsem vse vedo: denimo, koliko so organizatorji zaslužili z organizacijo dražbe, za koliko se bo odebelila denarnica lastnika zemljišča, na katerem so razstavili hlode, koliko malic in kosil so na račun dražbe prodali v obeh vaških gostilnah in tudi to, koga je motil hrup tovornjakov, ki so hlode dovažali in kdo je kolikokrat zaradi tega poklical policijo. Pa naj še kdo reče, da dražba vasi ni prinesla še česa drugega kot blatne ceste.
Lanski posek
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo lani posekanih za 5,3 milijona kubičnih metrov dreves, od tega 3,3 milijona kubičnih metrov iglavcev in dva milijona kubičnih metrov listavcev. Med vrstami poseka prevladuje posek iz sanitarnih vzrokov. Javor, ki je najbolj iskana drevesna vrsta med kupci, pomeni le štiri odstotke lesne zaloge. Damjan Oražem, direktor ZGS, je povedal: »V slovenskih gozdovih so kakovostni javorji ogroženi, ker jih poškoduje rastlinojeda parkljasta divjad.« Gozdarji zadnje čase zato namenjajo veliko pozornost njihovemu omejevanju, saj bi divjad lahko omejila vrstno in genetsko pestrost ter zmanjšala ekonomsko vrednost in sposobnost naravne obnove naših gozdov.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo lani posekanih za 5,3 milijona kubičnih metrov dreves, od tega 3,3 milijona kubičnih metrov iglavcev in dva milijona kubičnih metrov listavcev. Med vrstami poseka prevladuje posek iz sanitarnih vzrokov. Javor, ki je najbolj iskana drevesna vrsta med kupci, pomeni le štiri odstotke lesne zaloge. Damjan Oražem, direktor ZGS, je povedal: »V slovenskih gozdovih so kakovostni javorji ogroženi, ker jih poškoduje rastlinojeda parkljasta divjad.« Gozdarji zadnje čase zato namenjajo veliko pozornost njihovemu omejevanju, saj bi divjad lahko omejila vrstno in genetsko pestrost ter zmanjšala ekonomsko vrednost in sposobnost naravne obnove naših gozdov.
