Na Štajerskem, v Posavju, na posameznih območjih Dolenjske ter v Beli krajini nadaljujejo z ocenjevanjem škode po zadnjem neurju s točo.
Ljubljana – V Posavju, na posameznih območjih Dolenjske ter v Beli krajini tudi danes predstavniki posameznih občinskih komisij nadaljujejo z ocenjevanjem škode po zadnjem neurju s točo, ki je ta območja zopet prizadela prejšnji petek. Kot so povedali v občini Krško, je rok za oddajo vlog za povračilo škode po letošnji toči možno oddati še do 5. avgusta, pojavljajo pa se tudi že dvomi o racionalnosti pobiranja teh vlog.
Predstavnik regionalne komisije za oceno škode iz občine Brežice Roman Matjašič je namreč sam postopek zbiranja vlog označil kot neracionalen, kar naj bi bila krivda zakonodajalca, saj lahko toča pada tudi še skozi cel avgust. V občinah, ki jih je prizadela letošnja toča, vključno s petkovim neurjem, pa do danes še nimajo konkretnih ocen glede povzročene škode.
Prve ocene naj bi posamezne občinske komisije imele do konca tega tedna. Vendar pa te ne bodo verodostojne, saj jih morajo najprej posredovati regijskim, nato pa državnim komisijam. Končne odločbe glede povračil zaradi povzročene škode bo izdajala agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki pa jih po besedah Matjašiča, glede na dosedanje izkušnje, ne pričakujejo pred koncem tega leta.
V občini Krško so samo prejšnji teden zabeležili več kot 300 vlog zaradi prijave škode po toči, podobno pa je stanje tudi v ostalih občinah na tem območju. Od maja do sredine julija je namreč osrednji del občine Krško kar šestkrat zajelo neurje s točo, od tega dvakrat huje.
Največ škode v trajnih nasadih jabolk ter vinogradih
Sicer pa kmetje in sadjarji podobnih neurij ne pomnijo zadnjih 20 let. Poškodovane so praktično vse kmetijske kulture, največja škoda pa je v trajnih nasadih jabolk ter vinogradih. Nasadi jabolk naj bi bili po dosedanjih ocenah poškodovani skoraj 100-odstotno, saj pridelkov prve kakovosti skorajda ne bo. Pred točo pa je škodo v Posavju povzročila že pozeba. V občinah trenutno komisije opravljajo oceno škode na pridelkih, ki so pred spravilom.
Posavskim sadjarjem je sicer državno pomoč zaradi letošnjih neurij s točo že obljubila ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič. Po podatkih kmetijsko gozdarske zbornice so letošnja neurja s točo v največji meri prizadela več kot 9000 hektarjev v 29 občinah vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Povzročena škoda je presegla načrtovani prag za pridobitev državne pomoči, ki naj bi jo država prizadetih območjem v primeru sprejetih akontacij zagotovila v roku pol leta, vsekakor pa še letos.
V Posavju je prizadetih že več kot 80 odstotkov sadjarskih površin
Samo v Posavju je bilo v letošnjih neurjih s točo prizadetih že več kot 80 odstotkov sadjarskih površin od skupaj okrog 900 hektarjev površin za intenzivno pridelavo sadja. Po podatkih kmetijsko gozdarske zbornice pa je bilo na celotnem območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine doslej prizadetih že več kot 2300 hektarjev pridelovalnih površin. Samo v Posavju sicer sadjarji pridelajo okrog 30 odstotkov vsega slovenskega sadja, z mrežami proti toči pa je sedaj zavarovanih zanemarljivo malo pridelovalnih površin.
V občini Slovenska Bistrica za 400 milijonov tolarjev škode
Silovita lokalna neurja z dežjem in točo so veliko gmotno škodo povzročila tudi v občini Slovenska Bistrica. Posebej hudo je bilo na pohorskem območju občine, v krajevnih skupnostih Zgornja Polskava in Šmartno na Pohorju. Bistriški krizni štab s pomočjo komisij ugotavlja nastalo škodo, po prvih nepopolnih ocenah pa ta znaša od 300 do 400 milijonov tolarjev.
Na območju omenjenih krajevnih skupnosti se je sprožilo nekaj zemeljskih plazov, reka Polskava in številni hudourniki pa so zalili več stanovanjskih hiš in šolo. Gasilci in delavci bistriškega cestnega podjetja so s cest zvozili približno 400 kubičnih metrov lesa in odstranili nekaj ton blata. Poškodovani so štirje mostovi, velika škoda pa je nastala tudi na kmetijskih pridelkih. Po napovedih bistriške županje Irene Majcen bo natančnejša ocena nastale škode znana v drugi polovici tedna.
Petkova neurja pa na širšem mariborskem območju niso prizadela zgolj občine Slovenska Bistrica. O škodi poročajo tudi iz občin Hoče-Slivnica in Rače, kjer sta zaradi močnega dežja voda in blato vdrla v kleti stanovanjskih hiš.
Komentarji