Najmlajši starši so stari 15 let, najstarejši otroci 80 let

Za skoraj 90 odstotkov ljudi je družina najpomembnejša vrednota. Otroci v središču oblikovanja družinske politike

Objavljeno
15. maj 2019 06.00
Posodobljeno
15. maj 2019 08.25
V Svetovni raziskavi vrednot, ki so jo leta 2011 izvedli v okviru raziskovanja Slovensko javno mnenje, je družino kot najpomembnejšo vrednoto v življenju prepoznalo 89 odstotkov polnoletnih prebivalcev Slovenije. Foto Shutterstock Delo
Ljubljana – V Sloveniji je bilo leta 2018, po podatkih registrskega popisa prebivalstva statističnega urada, 577.544 družin, v katerih je živelo 1,68 milijona oziroma 81 odstotkov prebivalcev. Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družin, ki ga generalna skupščina OZN razglasila leta 1994, na pristojnem ministrstvu ocenjujejo, da s pripravo ustrezne družinske politike sledijo spremembam družinskega življenja. A je še kar nekaj možnosti za izboljšave.

Pojem družine ima kar nekaj različnih definicij. V Svetovni raziskavi vrednot, ki so jo leta 2011 izvedli v okviru raziskovanja Slovensko javno mnenje, pa je družino kot najpomembnejšo vrednoto v življenju prepoznalo 89 odstotkov polnoletnih prebivalcev države. Po podatkih iz leta 2018 je največ, okoli 800.000 prebivalcev Slovenije, živelo v družini poročenega para z otroki, druga največja skupina pa so tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki (280.000). V zadnjih osmih letih pa je opazno povečanje števila očetov, ki so jim bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo.

​Na statističnem uradu so postregli še s podatkom, da so bili lani najmlajši starši stari le 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let. Vsi otroci, starejši od 72 let, so živeli z enim staršem, večinoma z materjo. Kar 303.000 prebivalcev je v gospodinjstvih, v katerih sobivajo vsaj tri generacije; v treh gospodinjstvih pa je živelo celo pet zaporednih generacij.
 

​Novega zakonika še ni mogoče oceniti


Družina ostaja osnovna in najpomembnejša družbena celica, ločena in drugačna od drugih oblik družbenih skupin, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). ​Pred natančno enim mesecem je začel v celoti veljati nov družinski zakonik, ki je bil sicer sprejet marca leta 2017. Eden od ciljev zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih. Ker so se pristojnosti odločanja o ukrepih preselile iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča aprila, je še veliko prezgodaj za kakršnekoli ocene, kaj to pomeni v praksi.

image
družine Foto Infografika

 

Kalkulator za preživnine


​Se pa obeta še nekaj novosti za zagotavljanje varovanja koristi otrok, ki živijo v enostarševskih družinah. Na inštitutu za socialno varstvo so razvili, po naročilu MDDSZ, kalkulator za informativni izračun preživnin. »Kalkulator bo namenjen strokovnim delavcem v centrih za socialno delo in sodnikom kot pomoč pri končnem določanju preživnine, pa tudi staršem, ki se ločujejo. Zelo pomembno se nam je zdelo, da določimo, kolikšni so stroški preživljanja otrok,« je pojasnil dr. Urban Boljka z inštituta. S kalkulatorjem naj bi bilo po novem mogoče določiti minimalno vrednost potreb otrok po različnih kategorijah, podobno kot so izračunani minimalni življenjski stroški. Upoštevali so, da se s starostjo stroški za otrokovo šolanje, prehrano in drugo povečujejo.

Poleg potreb otroka in njegove starosti orodje predvideva tudi uteževanje več različnih parametrov – prvi so posebne potrebe, denimo pri prehrani in podobno, kar zvišuje minimalne stroške, pri drugem se upošteva količina stikov in obremenitev vsakega od staršev, ki je povezana tudi z njunimi pridobitnimi zmožnostmi, pri tretjem pa se upošteva minimalne življenjske stroške staršev. »Orodje je fleksibilno in poskuša čim bolj slediti postopku, ki ga uporabljajo sodniki, v ospredje pa postavlja potrebe otroka. Pripravljeno pa je tako, da nas kalkulator opozori, če nižamo njegove stroške pod minimalno raven,« je opisal Boljka in hkrati opozoril, da je kompleksnost določanja preživnine težko ponazoriti z matematičnim modelom, so se pa temu poskušali približati. Kalkulator, ki se zgleduje po orodju, ki so ga izdelali na Švedskem, bodo testirali pri sodnikih, v centrih za socialno delo in nekaj uporabnikih, predvidoma čez dobra dva meseca.

Po podatkih MDDSZ je bilo aprila 65.539 otrok upravičenih do preživnin, njena povprečna višina je 135 evrov. Za kar 3225 otrok je določena preživnina celo manj kot 20 evrov na mesec, 1845 pa naj bi prejemalo od 20 do 40 evrov na mesec. Za 57.452 upravičencev so dolžni plačevati očetje, pri 8020 pa je mati plačnica, s tem, da 3669 od teh otrok živi v sostarševstvu.