Kurz: Zimski turizem v Avstriji bo, a brez zabav na smučiščih
Janez Janša gosti avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki se je srečal tudi z Borutom Pahorjem.
Odpri galerijo
Sebastian Kurz je na novinarski konferenci med drugim povedal, da se v Avstriji v nasprotju s Slovenijo ne rokujejo več. FOTO: Blaž Samec/Delo
Premier Janez Janša v Ljubljani na delovnem obisku gosti avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Pogovori so bili osredotočeni na dvostransko sodelovanje v boju proti pandemiji covida-19, bilateralne odnose med državama in aktualne evropske teme. Avstrijskega kanclerja je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Janša je uvodoma povedal, da se veseli obiska, še posebej ker nam je bila Avstrija v času najhujše epidemije novega koronavirusa zgled, zlasti kar se tiče ukrepov.
Zahvalil se mu je, da so delili znanje, kako se uspešno spoprijeti z epidemijo. To je bila tudi osrednja tema današnjih pogovorov med Janšo in Kurzem.
Dogovorila sta se, da bo sodelovanje tudi v prihodnjih tednih in mesecih zelo tesno. »Naučili smo se, da je sodelovanje sosednjih držav zelo pomembno, kadar življenje ne more več potekati normalno,« je dodal Janša.
Govor je bil seveda tudi o gospodarstvu. Avstrija je tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev ter prvi investitor, zato je Janša poudaril, da se bo Slovenija osredotočila na debirokratizacijo, kar bo še olajšalo investicije.
Tudi o migracijah sta spregovorila predsednika obeh vlad. Slovenija je podala nekaj iniciativ, kako varovati schengensko mejo in kako pomagati predvsem Grčiji, ki je prva na udaru. Nihče si ne želi situacije, ki je Evropo pretresla leta 2015.
Kurz je poudaril, da je to njegovo prvo bilateralno srečanje po izbruhu epidemije. Janši se je pri tem zahvalil za zelo dobro sodelovanje v času boja proti novemu koronavirusu.
Dvostranska srečanja niso več tako veseli obiski, kot so bili to v preteklosti, pravi Kurz, saj je zdaj vse osredotočeno na epidemiološko situacijo.
Pet milijard evrov znaša trgovinska menjava, je poudaril Kurz, veseli pa ga napoved o tem, da bo Slovenija za avstrijske investicije še bolj odprta. Prav tako si Avstrija in Slovenija skupaj prizadevata za boljšo konkurenčnost EU.
Dotaknil se je tudi slovenske narodne skupnosti in obljubil, da iščejo najboljše rešitve, dodal pa, da si želi, da bi tudi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost. Na novinarsko vprašanje je dodal, da imajo v vladnem ukrepu veliko zavez, ki bodo sodelovanje še izboljšale.
Pri migracijah je izpostavil Turčijo, ki po njegovi oceni migrantsko krizo uporablja za izsiljevanje. »Naš odnos do Turčije se spreminja, tudi zaradi kršitev mednarodnega prava v Sredozemlju, zaradi česar si Grčija zasluži našo solidarnost.« Glede Turčije pravi, da imata z Janšo enak pogled.
Na novinarsko vprašanje v zvezi z migracijami je Janša dodal, da je treba na vsak način zavarovati zunanje meje in pri tem na vsak način pomagati članicam EU, ki imajo zunanje meje.
O tem, ali bo v Avstriji glede na situacijo sploh stekla zimska smučarska sezona, je Kurz povedal, da to vsekakor bo, saj je treba tehtati med ukrepi in gospodarstvom, kamor sodi tudi turizem. Poudaril pa je, da smučarske zabave, kot so bile v preteklosti, odpadejo. Tudi Janša se strinja z njim, da so nočni klubi in druga druženja izredno tvegana za prenos okužbe, zato deli mnenje z avstrijskim kolegom.
Nihče od njiju si ne želi spet takšne zaustavitve javnega življenja, Janša je še dodal, da je zdaj lažje določljiva meja, kdaj je to potrebno, kot je bilo spomladi. Kurz je glede epidemije optimističen.
Predsednika obeh vlad se bosta danes odpravila tudi na plezalni vzpon po severni triglavski steni. Kurz je pri tem dodal, da Janši kot izkušenemu plezalcu povsem zaupa in bo kaj več o plezanju lahko povedal zvečer.
Tudi predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Govorila sta predvsem o pripravah na stoto obletnico koroškega plebiscita. Pahor pa je pozdravil tudi program avstrijske vlade za izboljšanje položaja narodnih manjšin, so sporočili iz njegovega urada.
Predsednik republike je v pogovoru o pripravah na obletnico plebiscita spomnil na nedavno počastitev stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu in njegovo vrnitev slovenski manjšini. Dejal je, da si želi, da bi tudi v Celovcu pripravili dogodek, ki bi bil enako navdihujoč za odnose med državama in ljudmi.
Slovenski predsednik in njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen se bosta 10. oktobra v Celovcu skupaj udeležila počastitve stote obletnice koroškega plebiscita. Tokrat bo prvič, da bosta pri tej počastitvi sodelovala predsednika obeh držav.
Dogodek, ki ga skrbno pripravljata že leto dni, bo pokazal pomen sožitja dveh narodov, ki ne pozabljata preteklosti, a gledata v prihodnost, ki naj temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in prijateljstvu v družini evropskih narodov, so sporočili iz urada.
Pahor je v pogovoru z avstrijskim kanclerjem pozdravil tudi program avstrijske vlade z ukrepi za izboljšanje položaja narodnih manjšin in izrazil upanje, da bodo nekateri od teh ukrepov čim prej dobili konkretno zakonsko podobo. Kurz je izrazil iskreno pripravljenost za to, so navedli.
Janša je uvodoma povedal, da se veseli obiska, še posebej ker nam je bila Avstrija v času najhujše epidemije novega koronavirusa zgled, zlasti kar se tiče ukrepov.
Zahvalil se mu je, da so delili znanje, kako se uspešno spoprijeti z epidemijo. To je bila tudi osrednja tema današnjih pogovorov med Janšo in Kurzem.
Dogovorila sta se, da bo sodelovanje tudi v prihodnjih tednih in mesecih zelo tesno. »Naučili smo se, da je sodelovanje sosednjih držav zelo pomembno, kadar življenje ne more več potekati normalno,« je dodal Janša.
Še o gospodarstvu in migracijah
Govor je bil seveda tudi o gospodarstvu. Avstrija je tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev ter prvi investitor, zato je Janša poudaril, da se bo Slovenija osredotočila na debirokratizacijo, kar bo še olajšalo investicije.
Tudi o migracijah sta spregovorila predsednika obeh vlad. Slovenija je podala nekaj iniciativ, kako varovati schengensko mejo in kako pomagati predvsem Grčiji, ki je prva na udaru. Nihče si ne želi situacije, ki je Evropo pretresla leta 2015.
Srečanja državnikov v znamenju epidemije
Kurz je poudaril, da je to njegovo prvo bilateralno srečanje po izbruhu epidemije. Janši se je pri tem zahvalil za zelo dobro sodelovanje v času boja proti novemu koronavirusu.
Dvostranska srečanja niso več tako veseli obiski, kot so bili to v preteklosti, pravi Kurz, saj je zdaj vse osredotočeno na epidemiološko situacijo.
Sebastian Kurz je optimističen glede boja proti novemu koronavirusu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Pet milijard evrov znaša trgovinska menjava, je poudaril Kurz, veseli pa ga napoved o tem, da bo Slovenija za avstrijske investicije še bolj odprta. Prav tako si Avstrija in Slovenija skupaj prizadevata za boljšo konkurenčnost EU.
Dotaknil se je tudi slovenske narodne skupnosti in obljubil, da iščejo najboljše rešitve, dodal pa, da si želi, da bi tudi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost. Na novinarsko vprašanje je dodal, da imajo v vladnem ukrepu veliko zavez, ki bodo sodelovanje še izboljšale.
Pri migracijah je izpostavil Turčijo, ki po njegovi oceni migrantsko krizo uporablja za izsiljevanje. »Naš odnos do Turčije se spreminja, tudi zaradi kršitev mednarodnega prava v Sredozemlju, zaradi česar si Grčija zasluži našo solidarnost.« Glede Turčije pravi, da imata z Janšo enak pogled.
Na novinarsko vprašanje v zvezi z migracijami je Janša dodal, da je treba na vsak način zavarovati zunanje meje in pri tem na vsak način pomagati članicam EU, ki imajo zunanje meje.
Še o športnih aktivnostih
O tem, ali bo v Avstriji glede na situacijo sploh stekla zimska smučarska sezona, je Kurz povedal, da to vsekakor bo, saj je treba tehtati med ukrepi in gospodarstvom, kamor sodi tudi turizem. Poudaril pa je, da smučarske zabave, kot so bile v preteklosti, odpadejo. Tudi Janša se strinja z njim, da so nočni klubi in druga druženja izredno tvegana za prenos okužbe, zato deli mnenje z avstrijskim kolegom.
Nihče od njiju si ne želi spet takšne zaustavitve javnega življenja, Janša je še dodal, da je zdaj lažje določljiva meja, kdaj je to potrebno, kot je bilo spomladi. Kurz je glede epidemije optimističen.
Predsednika obeh vlad se bosta danes odpravila tudi na plezalni vzpon po severni triglavski steni. Kurz je pri tem dodal, da Janši kot izkušenemu plezalcu povsem zaupa in bo kaj več o plezanju lahko povedal zvečer.
S predsednikom države o obletnici plebiscita
Tudi predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Govorila sta predvsem o pripravah na stoto obletnico koroškega plebiscita. Pahor pa je pozdravil tudi program avstrijske vlade za izboljšanje položaja narodnih manjšin, so sporočili iz njegovega urada.
Predsednik republike je v pogovoru o pripravah na obletnico plebiscita spomnil na nedavno počastitev stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu in njegovo vrnitev slovenski manjšini. Dejal je, da si želi, da bi tudi v Celovcu pripravili dogodek, ki bi bil enako navdihujoč za odnose med državama in ljudmi.
V predsedniški palači je Borut Pahor sprejel Sebastiana Kurza, govorila pa sta predvsem o pripravah na stoto obletnico koroškega plebiscita. FOTO: Blaž Samec/Delo
Slovenski predsednik in njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen se bosta 10. oktobra v Celovcu skupaj udeležila počastitve stote obletnice koroškega plebiscita. Tokrat bo prvič, da bosta pri tej počastitvi sodelovala predsednika obeh držav.
Dogodek, ki ga skrbno pripravljata že leto dni, bo pokazal pomen sožitja dveh narodov, ki ne pozabljata preteklosti, a gledata v prihodnost, ki naj temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in prijateljstvu v družini evropskih narodov, so sporočili iz urada.
Pahor je v pogovoru z avstrijskim kanclerjem pozdravil tudi program avstrijske vlade z ukrepi za izboljšanje položaja narodnih manjšin in izrazil upanje, da bodo nekateri od teh ukrepov čim prej dobili konkretno zakonsko podobo. Kurz je izrazil iskreno pripravljenost za to, so navedli.
