Tiskane izdaje
Ljubljana – Še do konca minulega tedna je veljalo, da je današnji ponedeljek dan D za oddajo zavezujočih ponudb za nakup najpomembnejše časopisne hiše v državi. A kaže, da so roki bolj ohlapni. Interesenti so v izjavah redkobesedni, podatka o tem, da prodaje Dela morda sploh ne bo, nimajo.
Uradnih informacij o tem, kaj se dogaja s prodajo časnika, ni. Neuradno pa je slišati, da je na mizi pet zavezujočih ponudb. Dali so jih slovaška medijska družba Joj Media House, ki ponuja dva milijona, dodatne štiri milijone pa ob izpolnitvi določenih pogojev. Oddajo ponudbe je potrdila tudi mariborska družba Pronet, za nakup se zanima še idrijski FMR, KS Naložbe tajkuna Igorja Laha in Delavska hranilnica.
Lah o Delu ve dovolj
Najvišjo ponudbo v višini 5,5 milijona evrov je po neuradnih informacijah oddala družba KS Naložbe šestega najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, a izjav ne dajejo, češ da zdaj opravljajo skrbni pregled poslovanja Dela. Pred dnevi so odpovedali že dogovorjeni tako imenovani menedžerski pogovor s pojasnilom, da zanj ni potrebe, saj imajo informacij o družbi dovolj.
Tudi drugi interesenti so z izjavami skopi. V idrijskem FMR molčijo; je pa iz njihovih krogov prišla ocena Stojana Petriča, predsednika nadzornega sveta družbe FMR, da je Delo treba zadržati v slovenski lasti.
V družbi Pronet, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, njen finančni svetovalec pri transakciji pa je nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, menijo, da je Delo mogoče kupiti relativno poceni. To je domnevno njihov osnovni motiv za izkazani interes. Lastnik Miha Mahorič je prav tako prepričan, da mora časopisna hiša ostati v slovenski lasti. »Časopisne hiše ne bomo razkosali, kot bi jo radi nekateri drugi interesenti.« Kdo naj bi bil to, ne pove. »Po naših ugotovitvah so časopisne naklade padle na najnižje ravni in to je lahko izhodišče za razvoj, ki gre lahko po njegovem samo navzgor. Tiskana izdaja bo verjetno postala bolj luksuzna dobrina, zagotovo je zato nujen nadaljnji razvoj spleta. Res je tudi, da bi se nekateri šli prek časopisa politiko, a nas to ne zanima,« pravi Mohorič, ki je zanikal informacije, da so pri nekaterih bankah že povpraševali tudi po možnosti najetja posojila za nakup Dela; finančnih sredstev naj bi imeli v tej fazi dovolj. Poudarja še, da je Kovačič pri poslu samo finančni svetovalec, nikakor pa ne tudi eden od kupcev Dela v ozadju.
Petan: Nimam prstov vmes
Ker so med interesenti za nakup ljudje in podjetja, ki z mediji nimajo ničesar, so se pojavile špekulacije, da so nekateri izmed njih le most do novih lastnikov, ki naj bi se pojavili v drugi fazi prodaje, ko naj bi se Delo razbilo in bi ga prodali po kosih. Med njimi se omenja tajkun Bojan Petan. »To nikakor ne drži, ničesar nimamo s tem,« pravi prvi mož hobotnice DZS. Delavska hranilnica, ki ponuja poltretji milijon evrov, pričakuje v teh dneh vabilo k morebitnemu izboljšanju ponudb. »Po našem mnenju smo lahko stabilen lastnik, ki bo omogočil nadaljnji razvoj hiše in dal dodano vrednost,« pojasnjuje njen direktor Jože Stegne. Informacij, ki so zakrožile danes, da obstaja tudi možnost, da postopek prodaje sploh ne bo izpeljan do konca, ne pozna. Stegne bi nakup izpeljal v družbi nekaterih sindikatov in s pomočjo sodelovanja zaposlenih.
Domači se niso izkazali
»Ne glede na mojo naklonjenost, da osnovna infrastruktura, sem spadajo tudi mediji, ostane v domači lasti, lahko rečem, da v primeru Dela domače lastništvo ni opravilo ustrezne vloge. Delo je še vedno najboljši časopisni medij v Sloveniji, zdaj pa je za medijsko hišo pomembno, ali bo dobila lastnika iz panoge, torej takšnega, ki razume vlogo medijev. Domači lastniki so jo doslej razumeli tako, da so jo instrumentalizirali za svoje interese, bodisi gospodarske bodisi politične … Zagotovo pa drži dejstvo, da je najslabši lastnik domači špekulativni lastnik,« komentira Samo Uhan, politični komentator in doktor socioloških znanosti iz Centra za raziskovanje javnega mnenja.
»Skoraj vsi, ki so pred toliko leti sodelovali pri prodaji časnika Delo laškim pivovarjem, so vedeli, da bodo težave. Pivovarna Laško je postala tako zgolj in samo naključna lastnica vplivnega slovenskega medija. In skladno s tem tudi ni imela ključnih odgovorov, kakšne posledice bo imel takšen lastniški prevzem. Vzroka sta bila dva, prvi, da se je zdelo nekako modno in fino ter vplivno biti tudi lastnik časopisa, drugi, da so bili finančni trgi polni dostopnega kapitala in da je bilo denarja, namenjenega oglaševanju, veliko, celo zelo veliko,« pojasnjuje Borut Šuklje iz Centra za strateške študije.
Ko je Jeffery Bezos, lastnik globalnega Amazona, kupil Washington Post, je po njegovem mnenju tedaj povedal natančno tisto, kar bi moralo biti ključni kriterij pri prodaji katerega koli vplivnega časnika. »Dejal je, da je njegovo edino zagotovilo, da bo časnik ostal zvest bralcem in resnici, ne pa korporacijskim interesom. S tem je povedal dvoje. Da ve, zakaj je kupil časopis in kaj bo delal s tako občutljivo lastnino. Da se je kot lastnik časniku dolgoročno zavezal, da ga torej ni kupil zaradi trenutne finančne možnosti in kasnejše hitre prodaje,« pravi Šuklje, ki pravi, da sta prav to ključna in zaradi jezikovne majhnosti trga toliko bolj občutljiva kriterija, ki bi ju morali imeti pred očmi sedanji prodajalci vplivnega slovenskega časnika Delo.
